Koalicija podpira proračuna za prihodnji dve leti, opozicija meni, da sta potratna

(Foto: Jaka Adamič)

Oglas

Finančni minister Franc Križanič je dejal, da sta za visok proračunski primanjkljaj krivi finančna in gospodarska kriza, da pa stabilizacija gospodarskih razmer že nakazuje izhod iz recesije. "Z aktivno fiskalno politiko smo dosegli povečanje povpraševanja in upamo, da bo to povrnilo tudi gospodarski optimizem in stabilnejšo gospodarsko rast. Ker pa je ta rast krhka in negotova, bo treba še naprej voditi aktivno fiskalno politiko ter z državnim dolgom spodbuditi gospodarsko rast," je povedal finančni minister.

Zagotovil je, da je vladi pri pripravi proračunov uspelo najti soglasje za večino odprtih vprašanj. "Zelo pomembno se mi zdi, da za zdaj še ni bilo treba posegati v že pridobljene pravice posameznikov, ampak se omejujemo samo na polovično valorizacijo plač javnih uslužbencev, pokojnin in socialnih transferjev," je dejal Križanič.

Križanič pričakuje precejšnje spremembe proračuna za leto 2011

Križanič je poudaril, da so proračuna pripravili v zelo nepredvidljivih in nestabilnih razmerah, zato pričakuje, da bo morala vlada prihodnje leto pripraviti nov rebalans. Za jesen napoveduje tudi precejšnje spremembe državnega proračuna za leto 2011; te naj bi vključevale tudi predvidene reforme, ki bi začele veljati leta 2011.

Finančni minister je opozoril, da bo tudi po izhodu iz krize proračunski primanjkljaj zaradi pretiranega znižanja davčnih stopenj v letu 2006 še vedno visok. Križanič pričakuje, da bo Slovenija znižala primanjkljaj pod 3 odstotke BDP do leta 2013, in sicer z uvedbo nekaterih novih davkov (na nepremičnine in okoljskih davkov) ter z omejitvijo porabe.

Vizjak: Proračuna kažeta žalostno sliko javnih financ

Medtem ko so poslanci koalicije (razen DeSUS) včeraj ugotavljali, da je predlog proračuna ustrezen kompromis med razvojem, varčevanjem in socialno varnostjo, pa povsem drugače menijo v opoziciji. Bivši gospodarski minister Andrej Vizjak (SDS).je dejal, da proračunski dokument "kaže žalostno sliko za javne finance v prihodnje". Največja hiba proračuna je po Vizjakovem mnenju ta, da je načrtovanih manj razvojnih naložb, kot znaša primanjkljaj. "To pomeni, da se del primanjkljaja uporablja za tekočo porabo, kar je prvi kazalec zloma javnih financ," je povedal.

Da je predlagani proračun potraten, menijo tudi v SLS in SNS. Predsednik SLS Radovan Žerjav opozarja, da vlada ni omejila javne porabe, ob tem pa se mu zdi nedopustno, da se s polovično valorizacijo socialnih transferjev varčuje na račun socialno najšibkejših slojev. Žerjav meni, da je vlada premalo storila tudi za spodbuditev naložbene aktivnosti v zasebnem sektorju in pri črpanju evropskega denarja.

S proračunoma niso povsem zadovoljni niti v DeSUS, zaradi česar ga nekateri v poslanski skupini ne bodo podprli. Vili Rezman je povedal, da se predlagani proračun glede problematike starostnikov oddaljuje tako od programa stranke kot od koalicijskega sporazuma. Laszlo Göncz je v imenu poslanske skupine narodnih skupnosti proračunu napovedal podporo.

Predsednik Fiskalnega sveta je postal Marjan Senjur

Na včerajšnji konstitutivni seji Fiskalnega sveta je bil za predsednika izvoljen Marjan Senjur. Fiskalni svet je vlada ustanovila kot posvetovalno telo za neodvisno oceno javnofinančne politike in izvajanje strukturnih reform. Svoje ocene bo Fiskalni svet objavljal v letnem poročilu, in sicer najkasneje do 30. aprila tekočega leta.