Proračun je po oceni opozicije potraten, koalicija pa ga podpira

(Fotografija je simbolična.) (Foto: Matej Povše)

Oglas

Proračunski primanjkljaj se bo prihodnje leto povečal na 1,8 milijarde evrov oz. pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar želijo v poslanskih skupinah opozicije znižati z dopolnilom, s katerim bi pri vrsti proračunskih uporabnikov zmanjšali odhodke za skupaj 800 milijonov evrov. "Jemali smo na tekočih odhodkih in neproduktivnih investicijah, torej tistih, ki ničesar ne doprinesejo h gospodarski rasti," je predlog predstavil Andrej Vizjak (SDS).

Od podpore temu dopolnilu bo odvisno, ali bodo poslanci SDS glasovali za sprejem proračuna za prihodnji dve leti, je napovedal Vizjak. Obravnavani dokument po njegovih besedah odraža žalostne napovedi za javne finance, pričakovani 4,3-odstotni upad BDP v tem letu pa po njegovih besedah ni le posledica finančne krize, temveč tudi neustreznega in nepravočasnega ukrepanja vlade.

Kot največjo hibo proračuna je Vizjak izpostavil dejstvo, da je načrtovanih manj razvojnih investicij, kot pa znaša primanjkljaj. To pomeni, da se del primanjkljaja uporablja za tekočo porabo, to pa je prvi indikator zloma javnih financ, je dejal. Vlada ne obvladuje odhodkov, bolj odločno bi morala poseči v debirokratizacijo države. Vizjak denimo predlaga zmanjšanje števila ministrstev, ukinili bi lahko tudi vrsto zavodov, skladov, javnih agencij.

V SLS s predlaganim proračunom niso zadovoljni in ga tudi ne bodo podprli. Vlada se je slabo lotila zmanjševanja obsega javne porabe, je dejal Radovan Žerjav, ki se mu zdi grozljivo, da se izdatki za blago in storitve iz leta v leto povečujejo. "Če odštejemo sredstva, ki so bila odvzeta ministrstvu za obrambo, hitro ugotovimo, da se neto poraba javne uprave povečuje," je dejal.

Ob tem pa je po Žerjavovih besedah nedopustno, da se poskuša varčevati na račun socialno najšibkejših slojev. "Reševanje javnih financ s polovičnim usklajevanjem socialnih transferjev v tem položaju enostavno ni primerno," je bil kritičen do predlaganega zakona o interventnih ukrepih v času gospodarske krize.

Medtem ko so investicije javnega sektorja dosegle nevarno visoko mejo glede na dane okoliščine, pa je bilo premalo narejenega za spodbuditev investicijske aktivnosti v zasebnem sektorju. Kritičen je tudi do črpanja evropskih sredstev. "Na tem področju se pod vašo taktirko nič ne dogaja, razpisov ni," je dejal Žerjav.

Tudi v SNS opozarjajo, da je predlagani proračun potraten. Javna uprava postaja vedno bolj požrešna, je dejal Zmago Jelinčič ter vladi očital, da se ni lotila sociale, kjer bi bilo po njegovem mnenju možno marsikaj prihraniti. Medtem ko lenuhi prejemajo socialno podporo, pa namesto njih zaposlujemo tuje delavce, je pojasnil.

Jelinčič je še ugotovil, da v Sloveniji nismo sprejeli nobenih ukrepov, ki bi razbremenili gospodarstvo. "Človek bi pričakoval povečanje denarja za kakšne dobre projekte, za razvoj, za kaj novega, pa vendar se sredstva za tehnološki razvoj manjšajo," je opozoril.

V poslanskem klubu LDS bodo proračun podprli. Je realen, čeprav ne idealen, je dejal Borut Sajovic in menil, da gre za sprejemljiv kompromis med razvojem na eni ter prepotrebno socialno državo na drugi strani.

Manj se moramo obtoževati in kritizirati, je pozval Sajovic. Namesto tega je treba odpreti ključne razvojne dileme, čakajo nas naloge prestrukturiranja gospodarstva, potrebno je prinesti znanje v podjetja, jih davčno razbremeniti, spodbuditi zasebna vlaganja, znanje in razvoj. Ključ do uspeha je manj vlaganj v zidove, več pa v ljudi.

Proračun temelji na pozitivni gospodarski rasti in je pripravljen na podlagi kompromisa med varčevanjem, razvojem, protikriznimi ukrepi ter socialno varnostjo, je ugotovil Bojan Kontič (SD). Prejšnji vladi je očital, da je zaradi predvolilnih in ostalih sprejetih sprememb povzročila dodatne zakonske obveznosti, zaradi česar je bil sedanji vladi na voljo manjši manevrski prostor za protikrizno delovanje. Ta vlada pa ne misli zmanjševati socialne varnosti, tudi ne pokojnin in ne sredstev za ostale javne storitve, je poudaril.

Do prejšnje vlade je bila kritična tudi Cveta Zalokar Oražem (Zares). Očitala ji je, da kljub ugodnim štirim letom, ki jih je imela na voljo, ni izvedla niti ene strukturne reforme. Z obravnavanim dokumentom so v Zaresu zadovoljni, saj daje neprimerno večji poudarek pomembnim razvojnim investicijam, ki so bile doslej zapostavljene, predvsem na področju železniške in energetske infrastrukture.

V poslanski skupini DeSUS ne bodo glasovali enotno. Kot je povedal Vili Rezman, se predlagani proračun oddaljuje tako od programa stranke kot od koalicijskega sporazuma. V njem denimo manjkajo sredstva za gradnjo kakšnega doma starostnikov, v katerem bi bile cene bistveno nižje ko v zasebnih ali tistih s koncesijo. Pohvalil pa je načrtovano gradnjo vrste mladinskih in študentskih domov ter povečanje sredstev za univerziado v Mariboru.

Laszlo Göncz je v imenu poslanske skupine narodnih skupnosti proračunu napovedal podporo. Z vidika narodnih skupnosti je sicer največ težav na področju zagotavljanja nemotenega izvajanja narodnostnih RTV programov, o čemer bo treba po njegovih besedah še razpravljati.