Golobič: Pri financiranju znanosti smo obrnili trend stagnacije

Slovenija - ponedeljek, 23.11.2009 11:51 Tekst: (sta)

ljubljana - Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič je na današnji novinarski konferenci poudaril vse večja vlaganja države v znanost in raziskave. Tako so po njegovo po več kot 20 letih stagnacije obrnili trend ter v letošnjem letu kljub krizi namenili 0,74 odstotka BDP, ta delež pa naj bi v letu 2010 znašal 0,85 odstotka BDP.

Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič (Foto: Matej Povše)

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Golobič je tako na novinarski konferenci, namenjeni dosežkom ministrstva v prvem letu mandata, med drugim spomnil, da je delež BDP za raziskave in razvoj vsa leta znašal le okoli 0,6 odstotka (lani 0,59 odstotka).

Kot je še ocenil Golobič, bodo tako z nadaljevanjem sedanjega trenda v letu 2011 oziroma najkasneje 2012 dosegli lizbonski cilj enega odstotka BDP.

Prihodnje leto bo sicer, tako Golobič, zaradi izteka različnih nacionalnih programov "v mnogočem prelomno". Da bodo ti dokumenti dovolj premišljeni in pretehtani, pa bodo v pripravo strateških dokumentov vključili predstavnike različnih interesov.

Generalna direktorica direktorata za znanost Jana Kolar pa je med načrti za prihodnje leto izpostavila nov zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Prav tako je na vrsti nov strateški dokument, ki bo za obdobje 2011-2015 usmerjal financiranje znanosti in tehnologije. Obe besedili bodo zasnovali v "širokem sodelovanju" s strokovno javnostjo, je napovedala.

Kolarjeva je bila sicer kritična do dosedanjega drobljenja sredstev, zaradi česar so se letos odločili za koncentracijo sredstev "na določenih ključnih področjih, ki se izkazujejo tako z odlično znanostjo, inovativno industrijo in ustrezno skladnostjo s slovenskimi strateškimi dokumenti". Temu cilju so sledili že pri letošnjem razpisu za centre odličnosti v obdobju 2009-2013, kjer so dobrih 77 milijonov evrov razdelili med osem centrov, je pojasnila.

Še en mehanizem, ki po besedah generalne direktorice direktorata vodi v bolj strukturirano financiranje znanosti, je razvoj raziskovalne opreme. Gre za infrastrukturo, pomembno za izvajanje vrhunske znanosti in za tehnološke preboje. V ta namen so na svojih spletnih straneh že pozvali strokovno javnost.

Kolarjeva je izpostavila tudi kandidaturo Slovenije za članstvo v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) ter popularizacijo znanosti, ki so jo želeli doseči npr. s pripravo niza predavanj v DZ pod skupnim naslovom Znanje žanje.