Člani Zaresa zahtevajo sklic koalicijskega vrha, na katerem bi analizirali uresničevanje koalicijskega sporazuma

Golobič je spomnil na lansko konvencijo stranke, ko je sam napovedal, da "stopajo na pot, primerljivo z vršiškimi serpentinami". (Foto: Luka Cjuha)

Člani stranke so namreč v razpravi na konvenciji izražali nezadovoljstvo zaradi nedavno zavrnjenih sprememb zakona o poslancih, s katerimi bi uveljavili nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Vprašanje je prvi načel predsednik stranke v svojem poročilu, ko je ocenil, da gre za škandal, "o katerem bomo še resno govorili in ki bo to koalicijo postavil pred resno preizkušnjo". Nezdružljivost omenjenih funkcij so namreč koalicijske partnerice zapisale v koalicijski sporazum.

V razpravi o Golobičevem poročilu je bilo na ta račun slišati precej kritik. Vodja poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem, ki je bila tudi prvopodpisana pod omenjeni predlog, je ocenila, da se postavlja vprašanje, kaj se dogaja z uresničevanjem koalicijske pogodbe, če je polovica poslancev največje koalicijske stranke glasovala proti temu predlogu.

Tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar meni, da je treba premisliti, ali je v kriznih časih tak tip koalicijskega sporazuma sploh še ustrezen. Ocenil je tudi, da Zaresu vstop v vlado ni koristil, saj je prišlo do določenih zastojev v stranki.

Ministrica za javno samoupravo Irma Pavlinič Krebs pa je napovedala, da je v politiki ne bo več, ko stranka s svojimi programskimi zavezami ne bo uspela. Torej v primeru, da jih koalicijski partnerji ne bi jemali resno in ne bi mogli uresničiti svojih zavez. Po mnenju sekretarja stranke Bogdana Biščaka pa je ključen problem Zaresa vprašanje pozicioniranja znotraj koalicije.

Člani in članice Zaresa - današnje konvencije se jih je udeležilo okoli 350 - so po koncu razprave z veliko večino sprejeli poročilo predsednika Golobiča, s čimer so mu v skladu s statutom stranke tudi izrekli zaupnico. Na predlog Zalokar Oražmove pa so izglasovali tudi sklep, s katerim zahtevajo sklic vrha koalicije, na katerem bi analizirali uresničevanje koalicijskega sporazuma.

Kot je po glasovanju o njegovem poročilu pojasnil Golobič, je konvencija danes zelo neodvoumo povedala, da stranka s svojimi ambicijami ostaja trdno na slovenskem političnem prizorišču ter da ostaja trden in trdno zavezan člen koalicije.

Po njegovih besedah bodo v tem smislu dosledni do vseh, tudi do največje koalicijske stranke. Kot pravi, so pred dnevi prvič doživeli, da večina ni podprla iz koalicijske pogodbe izhajajočega zakona. Sklica koalicijskega vrha pa po njegovih besedah niso zahtevali zato, da bi se tam razšli, "ampak da bi po tej neprijetni epizodi zopet prišli skupaj".

Zares s programskimi izjavami za ekonomsko demokracijo in družbo znanja

Članice in člani stranke Zares so v nadaljevanju današnje konvencije v Celju sprejeli dve programski izjavi, s katerima se zavzemajo za ekonomsko demokracijo in prehod v družbo znanja. Potrdili so tudi manjše spremembe strankinega statuta.

Med spremembami statuta stranke so člani Zaresa potrdili nekaj manjših, redakcijskih popravkov. Med njimi so uredili status simpatizerjev stranke, ki doslej ni bil urejen v nobenem strankinem aktu, pri čemer pa evidenco simpatizerjev že vodijo.

Na konvenciji so člani stranke sprejeli tudi dve programski izjavi. Prva nosi naslov Zares za ekonomsko demokracijo, v njej pa ugotavljajo, da se v svetu že nekaj desetletij z izjemno naglico odvijajo velike spremembe v družbenoekonomski realnosti ob prehodu iz (post)industrijske v informacijsko družbo in družbo znanja, v kateri se izobrazbena raven zaposlenih strmo dviga. Tako daljnosežne spremembe v strukturi prebivalstva in naravi njihovega dela pa s sabo prinašajo potrebo po drugačni družbeni participaciji ne le v političnih entitetah, ampak tudi v podjetjih.

Eden od odgovorov na te spremembe pa je ekonomska demokracija. Gre za način upravljanja v podjetjih, ki temelji na učinkoviti izrabi t.i. človeškega kapitala in s polnim angažiranjem človeškega kapitala povečuje učinkovitost in uspešnost poslovanja.

V Zaresu se s programsko demokracijo zavezujejo, da bodo ekonomsko demokracijo v praksi uresničevali predvsem preko razvoja in udejanjanja organizacijske in ekonomske participacije zaposlenih. Med drugim bodo podprli celovito prenovo zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, tako da bodo uvedli tudi načelo obvezne udeležbe zaposlenih na dobičku v podjetjih, ki presegajo določeno število zaposlenih. Podprli bodo tudi davčne vzpodbude dolgoročneje naravnanim oblikam lastništva zaposlenih in ustrezno ureditev organiziranja lastništva zaposlenih.

Člani Zaresa so sprejeli tudi programsko izjavo z naslovom Nova politika za prehod v družbo znanja. Kot so v njej zapisali, bi morala Slovenija takoj stopiti na pot družbe znanja, da bi si izborila svoje mesto v "post krizni prihodnosti". Sedaj, ko se v krizi industrijska družba sesuva sama vase, namreč postaja razvojna politika v smeri družbe znanja neizbežna nujnost.

V zaostrenih gospodarskih razmerah je končno postalo jasno, da podaljševanje dosedanjega stanja vodi naravnost v gospodarski polom in politično destabilizacijo. Zato je toliko bolj jasno, da Slovenija potrebuje nov razvojni zagon. Če želimo ohraniti svoj model socialne države, je vizija razvoja lahko samo ena in sicer v smeri družbe znanja. Družba znanja pa pomeni družbo višje dodane vrednosti s pomočjo bolj intenzivne uporabe znanja na vsakem koraku, je še navedeno v resoluciji.

Politike, ki spodbujajo ponudbo znanja, zadevajo vse institucije, ki sodelujejo pri proizvodnji znanja. Najpomembnejša pri proizvodnji znanja je visokošolska sfera skupaj z inštituti. V Zaresu se s programsko izjavo zavezujejo, da bodo akcijski načrt implementacije politik družbe znanja pripravili do konca januarja 2010.

Golobič: Koalicija bo postavljena pred resno preizkušnjo

Člani stranke Zares na konvenciji v Celju razpravljajo o poročilu in političnih usmeritvah predsednika stranke Gregorja Golobiča. Ta je v svojem nagovoru ocenil, da je nedavna zavrnitev predlagane nezdružljivosti poslanske in županske funkcije v DZ škandal, ki bo koalicijo postavil pred resno preizkušnjo.

Golobič je spomnil na lansko konvencijo stranke, ko je sam napovedal, da "stopajo na pot, primerljivo z vršiškimi serpentinami". To se je v tem letu večkrat potrdilo, je dejal. Okrepilo se je namreč spoznanje o širini in globini gospodarske krize, poleg tega pa tudi o razvojnem zaostajanju in neprilagojenosti slovenske družbe.

"Dediščinska razprava" pa je po njegovih besedah neusmiljeno razgalila, da so bila leta rasti v Sloveniji zlorabljena. Prejšnja vlada je v času konjunkture ustvarila podporno okolje predvsem za lastniško konsolidacijo in izbrane tajkune, je prepričan Golobič.

"V tem letu dni politične proze in spoprijema z njeno trdovratno realnostjo smo doživeli marsikaj, uspehe pa tudi neuspehe, vzpone in padce, napake in lekcije." Po Golobičevih besedah so lahko izkusili, da nove politike ni samo težavno izvajati, ampak jo je tudi težko prepoznati. Težava soočanja z realnimi dimenzijami problemov ostaja še naprej izziv vsakršne nove politike.

"Slovenija je v tem smislu še vedno na razpotju: ali se bo sposobna ozreti vase in narediti korenite spremembe v temeljnem družbenem dogovoru ali pa se bo izčrpala," pravi Golobič, ki dodaja, da je to "krvavo realna alternativa".

Predsednik Zaresa se je v svojem nagovoru dotaknil tudi afere Ultra. "Ultra je neke vrste metafora in preizkusni kamen. In sicer odnosa, ki ga ima ta država do podjetništva, ter preizkusni kamen tega, ali sploh koga zanimajo dejstva. "Moja zadeva je v tem smislu preizkus za novo politiko," je še dejal Golobič in dodal, da se je tudi zato odločil, da v njej vztraja. "Kar se dogaja, gotovo ni prijetno, a tudi ni presenetljivo," je poudaril.

"Ključno vprašanje za nas je, ali mi sami verjamemo v novo politiko," je v nagovoru še poudaril Golobič. Stranka mora vzeti tudi v račun, da so zastavili projekt, ki ni kratkoročen in katerega cilji segajo daleč preko štiriletnega mandata. "To ni lahko breme, zato predlagam, da danes premislimo in se odločimo, kako bomo šli naprej."

Golobič je v svojem poročilu omenil tudi "neprijetno izkušnjo", ko je večina največje vladne stranke izstopila iz koalicijskega sporazuma, ko je glasovala proti spremembam zakona o poslancih. Ureditev nezdružljivosti poslanske in županske funkcije je namreč zapisana v koalicijskem sporazumu. "To je škandal, o katerem bomo še resno govorili in ki bo to koalicijo postavil pred resno preizkušnjo," je dejal. Napovedal je še, da bodo vztrajali tudi pri uresničevanju drugih določil koalicijske pogodbe, "zaradi katere in izključno zaradi katere smo v tej vladi".

Člani in članice stranke konvencijo nadaljujejo z razpravo o Golobičevem poročilu, o njej pa bodo na koncu tudi glasovali. Z glasovanjem o poročilu se bodo člani stranke izrekli tudi o zaupnici predsedniku stranke.