Jutri bo minilo prvo leto mandata Pahorjeve vlade, zaznamovano z gospodarsko krizo

Vlada je v prvem letu mandata med drugim znižala prejemke upravam in nadzornim svetom družb v državni lasti, veliko pozornosti je zbudila tudi s kadrovskimi potezami, predvsem v Novi Ljubljanski banki. (Foto: Luka Cjuha)

Večji del aktivnosti prvega leta vlade je bil usmerjen v premagovanje in blažitev posledic finančne in gospodarske krize. Vlada je lanskega novembra oblikovala krizno skupino ministrov, ki je pripravila več sklopov ukrepov, namenjenih pomoči finančnemu in podjetniškemu sektorju ter prebivalcem, s katerimi naj bi predvsem spodbudili kreditno aktivnost bank, izboljšali likvidnost v gospodarstvu in ohranjali delovna mesta. Skupna vrednost ukrepov znaša do 12 milijard evrov oz. približno tretjino slovenskega BDP.

Medtem ko so številna podjetja izkoristila možnosti, ki jih ponujata zakon o delnem subvencioniranju skrajšanega polnega delovnega časa in zakon o delnem nadomestilu plače - po oceni ministrstva za delo naj bi tako ohranili približno 20.000 delovnih mest -, pa kreditni krč ni popustil kljub februarja sprejeti, a šele junija zagnani jamstveni shemi bankam za kreditiranje podjetij. Kriza se je odrazila v povečanju brezposelnosti in zmanjšanju števila delovno aktivnega prebivalstva. S povečanjem obsega socialnih transferjev ter zmanjšanjem davčnih prihodkov pa je vplivala tudi na proračun.

V prvem letu vlade smo doživeli dva rebalansa proračuna. S prvim, sprejetim konec marca zaradi javnofinančnih učinkov protikriznih ukrepov, se je javnofinančni primanjkljaj povečal na 3,4 odstotka BDP. Sprejetje drugega rebalansa sredi julija je bilo potrebno predvsem zaradi nižjih proračunskih prihodkov ter prilivov v pokojninsko in zdravstveno blagajno, javnofinančni primanjkljaj pa se je povzpel na 5,5 odstotka BDP.

Potrebe po strukturnih prilagoditvah in opredelitvi razvojnih politik, ki naj bi povečevale gospodarski potencial in zagotavljale proračunsko vzdržnost, so vladi narekovale pripravo programskega proračuna za leti 2010 in 2011. Država je zaradi posledic globalne gospodarske krize okrepila zadolževanje na mednarodnem finančnem trgu. Izdala je tri državne obveznice - januarja, marca in septembra - v skupni vrednosti štiri milijarde evrov. Vlada je pristopila k ukrepom za povečanje učinkovitosti črpanja evropskih sredstev.

Vlada je znižala prejemke upravam in nadzornim svetom družb v državni lasti, veliko pozornosti je zbudila tudi s kadrovskimi potezami, predvsem v Novi Ljubljanski banki.

Zaradi finančne in gospodarske krize se je vlada že takoj ob nastopu mandata morala soočiti tudi z vprašanjem zniževanja stroškov na področju plač v javnem sektorju ter stroškov, ki so potrebni za delo državnih organov. Dvakrat so dosegli dogovor s sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju plač, s katerim so prilagodili realizacijo plačnega sistema, ki ga je pripravila prejšnja vlada. Med drugim je vlada delno zamrznila rast plač in pokojnin ter prestavila dokončno uskladitev plač javnih uslužbencev.

Vlada je dosegla tudi dogovor s pravosodnimi funkcionarji, obenem pa so sodniki prenehali s stavko, začeto julija lani. Plače pravosodnih funkcionarjev so namreč uskladili z odločbo ustavnega sodišča in jih uvrstili v višje plačne razrede. Opoziciji se takšni ukrepi v času krize niso zdeli primerni, zato je zahtevala razpis referenduma, ki pa ga je ustavno sodišče zavrnilo.

Že pred nastopom mandata je vlada napovedovala nov model kadrovske politike, po katerem ne bi bilo več ideološke delitve na "naše in vaše" ter kadrovskih menjav brez utemeljenega razloga. V ta namen je vlada ustanovila kadrovsko-akrediacijske sveta za posamezna področja kot svetovalna telesa za zagotavljanje sodelovanja strokovne javnosti pri izbiri kandidatov. A je ravno kadrovska politika nove vlade v tem letu naletela na številne očitke opozicije, ki meni, da vlada kadruje predvsem politično. Nekatere kadrovske poteze so vzbudile veliko pozornosti, denimo imenovanje Aleša Guliča na mesto direktorja urada za verske skupnosti.

Vlada se je v prvem letu mandata lotila tudi reševanja problematike izbrisanih, ki se vleče že dobrih 17 let. Februarja je ministrstvo za notranje zadeve na podlagi odločbe ustavnega sodišča začelo izdajati odločbe tistim izbrisanim, ki so si v vmesnem času že uredili status. Zato si je ministrica Katarina Kresal tudi prislužila interpelacijo, ki pa jo je v državnem zboru uspešno prestala. Novembra pa je vlada pripravila še novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS, ki ureja status tistim izbrisanim, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa.

Med drugim se je vlada v v prvem letu svojega delovanja lotila tudi modernizacije pokojninskega in zdravstvenega sistema. Pristojna ministrstva so pripravila izhodišča za reformo pokojninskega sistema ter pripravila zakon o zdravstveni dejavnosti in zdravstvenem varstvu in zavarovanju. V javnosti zelo odmeva tudi predlog družinskega zakonika, v katerem bi bila združena vsa relevantna družinska zakonodaja, prav tako pa izenačuje pravice državljanov ne glede na spolno usmerjenost in med drugim istospolnim parom omogoča posvojitev otrok.

Na zunanjepolitičnem področju se je vlada Boruta Pahorja v prvem letu svojega mandata ukvarjala pretežno s Hrvaško. Potem ko je že prejšnja vlada opozorila, da Hrvaška v dokumentih, ki jih je predložila za pristopna pogajanja z EU, prejudicira državno mejo, je Pahorjeva vlada decembra blokirala nadaljevanje hrvaških pogajanj z unijo.

V zapletu je najprej neuspešno posredovalo francosko predsedstvo EU in nato evropski komisar Olli Rehn, a je tudi njegovo posredovanje junija propadlo. Po krajšem zastoju in prihodu Jadranke Kosor na čelo hrvaške vlade pa so se pogovori daleč od oči javnosti in tudi ob, kot se je izvedelo kasneje, posredovanju ZDA, nadaljevali. Premiera Pahor in Kosorjeva sta v začetku septembra vse presenetila z dogovorom o reševanju mejnega spora pred arbitražo ter slovenski odpravi blokade hrvaških pogajanj z unijo.

Slovenija in Hrvaška sta arbitražni sporazum podpisali oktobra. Premier Pahor je bil navdušen, opozicija, ki premieru med drugim očita, da se glede ključnega zunanjepolitičnega vprašanja z njo ni posvetoval, pa kritična in je napovedala, da sporazuma ne bo podprla. Vladajoči koaliciji je uspelo z napovedjo predhodnega referenduma o arbitražnem sporazumu opozicijo, ki je napovedovala naknadni zakonodaji referendum, prehiteti. Ob napovedanem referendumu in ker je vlada sporazum s Hrvaško dala tudi v presojo ustavnemu sodišču, pa bodo odnosi s sosednjo državo v ospredju vsaj še nekaj mesecev.

Ostala zunanjepolitična vprašanja so bila v senci Hrvaške. Slovenija je od maja do novembra predsedovala Svetu Evrope, v pripravi sta nov zakon o zunanjih zadevah, glede katerega je bilo največ polemik v zvezi z imenovanjem veleposlanikov, ter nova strategija za sodelovanje Slovenije v mednarodnih operacijah. Zunanje ministrstvo pa je sklenilo v prihodnje večji poudarek dati gospodarski diplomaciji.