Arbitražni sporazum ima absolutno prednost

(Foto: Matej Povše)

Dokler ne bo znano, ali je arbitražni sporazum skladen z ustavo, postopki glede njegove ratifikacije in posvetovalnega referenduma, ki so ga predlagale koalicijske poslanske skupine, mirujejo. Dr. Rajko Pirnat, dekan ljubljanske pravne fakultete, nam je sinoči dejal, da vlada, če se je že odločila za presojo ustavnosti, predloga zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma sploh ne bi smela poslati v državni zbor, dokler ne dobi mnenja ustavnega sodišča. A je, kot je v torek zvečer dejal premier Borut Pahor, to že storila, in sicer hkrati z vložitvijo pobude za ustavno presojo.

Vlada je včeraj tudi ocenila, da bi bil posvetovalni referendum koristen, saj gre po njenem mnenju v sporazumu za tako pomembno vprašanje, da bi bilo zanj primerno dobiti mnenje državljanov. Ustavni pravnik dr. Janez Čebulj pa se s tem ne strinja. Po njegovem bi bil tak referendum smiseln le, če bi še lahko vplival na vsebino arbitražnega sporazuma. Ker pa je sporazum že podpisan, bo, pravi Čebulj, referendum "invaliden". "Če bo njegov izid drugačen, kot pričakuje koalicija, ga bo državni zbor - če ga bo seveda hotel, saj zanj ni zavezujoč - lahko upošteval samo tako, da sporazuma ne bo ratificiral. Če je tako, pa je posvetovalni referendum nesmiseln, saj bo rezultat enak, kot bi bil na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki pa je zavezujoč," pravi dr. Čebulj.

Da bi opozicijo odvrnila od napovedanega naknadnega zakonodajnega referenduma, je vlada včeraj tudi predlagala preoblikovanje prvotnega vprašanja, ki naj bi ga volilkam in volilcem postavili na posvetovalnem referendumu. Vprašali naj bi jih le, ali se strinjajo s tem, da se arbitražni sporazum uveljavi. "S takim vprašanjem bi se volja volilk in volilcev izrazila že na posvetovalnem referendumu, zato vlada meni, da zakonodajni referendum ne bi bil potreben in smiseln," je dejal zunanji minister Samuel Žbogar. Premier Pahor pa je nedavno priznal, da želijo s poenostavljenim referendumskim vprašanjem slediti predlogu opozicije. Vlada torej računa na naklonjenost SDS, da ta po posvetovalnem referendumu ne bi podprla še naknadnega zakonodajnega, ki bi sledil ratifikaciji arbitražnega sporazuma.

Vladni predlog referendumskega vprašanja

"Ali se strinjate s tem, da se uveljavi arbitražni sporazum glede ureditve meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, podpisan dne 4. novembra v Stockholmu?"

US tudi o dvetretjinski večini?

Vlada v pobudi za ustavno presojo ne sprašuje o tem, ali je za ratifikacijo arbitražnega sporazuma potrebna dvetretjinska ali navadna večina. Ocenjuje namreč, da v postopku predhodne ocene ustavnosti ustavnih sodnikov tega ne more vprašati. S tem, da vlada tega ne more vprašati neposredno, se strinja tudi bivši predsednik tega sodišča dr. Janez Čebulj. Vendar dodaja, da ustavno sodišče odloča tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili akti, ki jih presoja, sprejeti. "Med temi akti so tudi zakoni. In arbitražni sporazum bo ratificiran tako, da bo državni zbor sprejel zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Vlada bi zato po mojem mnenju ustavno sodišče lahko vprašala na primer, ali gre pri 3. a členu za materijo ustavnopravne narave. Posledica pritrdilnega odgovora je dvetretjinska večina," poudarja Čebulj. Meni tudi, da se ustavno sodišče temu tako ali tako ne bo moglo izogniti. "Če se bo, pa se s tem odpre možnost za opozicijo, da po sprejetju zakona o ratifikaciji (z navadno večino) tega še enkrat spodbija pred ustavnim sodiščem (na primer z zahtevo tridesetih poslancev), ker arbitražni sporazum na z ustavo neskladen način uvaja v pravni red Republike Slovenije," utemeljuje Čebulj.