Vsakokratna volilna kampanja je pokazala na pomanjkljivosti zakonodaje, ki organizatorjem dopušča, da so z nekoliko spretnosti in "kreativnega računovodstva" prikrile dejanske stroške kampanje in vire financiranja. Zato se že postavlja vprašanje, ali bodo predlagane rešitve res naredile konec prikritim oblikam financiranja kampanj političnih strank. "Noben zakon ne bo nikoli tako popoln, da bi v celoti zatrl različne stranpoti, vključno z vzporednimi viri financiranja volilne kampanje," priznava predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki pa vendarle ocenjuje, da je novi predlog pomemben korak naprej v teh prizadevanjih.
Zanimivo bo po njegovem prepričanju spremljati, kako se bodo podjetja odzvala na rešitev, po kateri bodo podatki o vseh donacijah podjetij javni. Še zanimiveje pa bo spremljati podatke o tem, kdo je financiral kampanjo določene stranke in katero podjetje je bilo po volitvah (najbolj) uspešno pri javnih naročilih, pravi predsednik računskega sodišča (zadnje naj bi dobilo večja pooblastila pri opravljanju revizij poročil organizatorjev volilne kampanje).
Tudi predsednik protikorupcijske komisije (ta naj bi po novem poleg računskega sodišča bdela nad izvajanjem tega zakona) Drago Kos ocenjuje, da bo z uveljavitvijo nekaterih rešitev gotovo manj možnosti za zlorabe na področju financiranja kampanj. A ker so politične stranke zelo iznajdljive, je po njegovi oceni težko trditi, da kršitev ne bo več. So pa Kosa - čeprav je sodeloval pri usklajevanju zakonske novele - nekatere predlagane rešitve presenetile. V fazi usklajevanja je bilo govora, da bo protikorupcijska komisija odgovorna le za tisti del nadzora nad financiranjem kampanj, ki ga računsko sodišče ne pokriva, sodeč po zakonski noveli pa naj bi bila pristojna za nadzor nad izvajanjem celotnega zakona (med drugim nad oglaševanjem in kampanjo). A bo, kot napoveduje Kos, morebitne pripombe komisija posredovala šele po tem, ko bodo zakonski predlog temeljito preučili.
Poleg rešitev, ki naj bi omogočile večjo preglednost financiranja volilne kampanje, zakonska novela prinaša tudi prepoved plačanega plakatiranja. Plakate bodo stranke namreč lahko lepile le še na tistih plakatnih mestih, ki jih mora vsem organizatorjem brezplačno zagotoviti lokalna skupnost. Na plačljivih mestih - na primer na veleplakatih - plakatiranje torej ne bo več dovoljeno. Organizatorji kampanj bodo smeli največ 20 odstotkov vseh sredstev za kampanjo nameniti za oglaševanje v medijih. Od razpisa volitev pa do uradnega začetka volilne kampanje bo prepovedano politično oglaševanje. Stranke so namreč do zdaj še pred uradno kampanjo prirejale shode in druge dogodke, teh stroškov pa jim ni bilo treba navesti v poročilu računskemu sodišču kot strošek za kampanjo. A se glede teh določb že porajajo dileme, kako bo to mogoče nadzirati. Sploh glede na dejstvo, da v nekaterih strankah volilna kampanja pravzaprav nikoli ne konča.
