Albrightova in Jelušičeva sta seminar o novem strateškem konceptu Nata ocenili kot uspešnega

Predsedujoča skupini strokovnjakov za pripravo novega strateškega koncepta Nata Madeleine Albright (na fotografiji) in slovenska obrambna ministrica Ljubica Jelušič sta bili z razpravo na današnjem seminarju zadovoljni. (Foto: Jaka Adamič)

Oglas

"V prihodnosti potrebujemo civilno komponento, da bo vojaška obramba učinkovitejša," je menila obrambna ministrica, s čimer se je strinjala tudi Albrightova. Kot je pripomnila slednja, bodo v okviru priprave novega strateškega koncepta zavezništva veliko govorili prav z javnostjo.

Ob tem je dejala, da je bil današnji seminar del procesa, v katerem skupina strokovnjakov pripravlja nove gradnike za nov strateški koncept zavezništva. Svoje zaključke in analize pa bo generalnemu sekretarju Nata Andersu Foghu Rasmussenu predstavila 1. maja prihodnje leto.

Jelušičeva pa je o današnjem seminarju, ki se je odvijal na Brdu pri Kranju, dejala, da je za Slovenijo priložnost sodelovati pri nastajanju novega strateškega koncepta zavezništva izjemnega pomena. Kot je dodala, članice sodelujejo na način, da se učijo, kako prenesti znanje na svoje obrambne sile.

Na seminarju so nekaj pozornosti namenili tudi Zahodnemu Balkanu. Jelušičeva je menila, da mora na Zahodnem Balkanu obstajati jasna vizija odprtih vrat za zvezo Nato in Evropsko unijo. Sicer je o razmerah na Balkanu tekom dneva govorila tudi z Rasmussenom. Kot je pojasnila, sta se pogovarjala o Bosni in Hercegovini ter Kosovu, pa tudi o tem, kako se bo spreminjala operacija Kfor in kako lahko države pomagajo na mikroravni.

Veliko pozornosti so danes namenili tudi različnim oblikam groženj. Albrightova je dejala, da želi skupina opredeliti, kaj so konvencionalne grožnje in kaj nove oblike groženj, in kako reagirati v primerih ene ali druge oblike.

Glede operacije v Afganistanu pa je Jelušičeva menila, da je o tem treba jasno spregovoriti. "V Afganistanu se dogajajo žalostne in okrutne stvari, a tudi veliko pomembnega za razvoj Afganistana." Obenem je poudarila, da se je treba zavedati obvez Slovenije do mednarodne varnosti in stabilnosti.

Na Brdu sklenili seminar o novem strateškem konceptu Nata

Na Brdu pri Kranju je potekal pomemben seminar o novem strateškem konceptu Nata. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je ob tem poudaril, da Nato potrebuje nov koncept, k čemur bo prispeval tudi ta seminar, ki sta ga predsedujoča skupini strokovnjakov, Madeleine Albright, in obrambna ministrica Ljubica Jelušič ocenili kot uspešnega.

Rasmussen je v nagovoru pred začetkom seminarja, ki je bil sicer drugi na to temo, dejal, da je skupina strokovnjakov, ki se je prvič srečala pred mesecem dni, začela zelo pomemben proces. Nato nov strateški koncept potrebuje, da opredeli osnovne vloge in naloge v 21. stoletju, je menil.

Ob tem je izrazil prepričanje, da je za to potreben "celostni pristop vseh velikih mednarodnih akterjev. Sam pri tem celostnem pristopu vidi štiri temeljne principe. Tako so po njegovem mnenju pomembne strateška povezanost mednarodnih organizacij ter načrtovanje in vključevanje vseh akterjev; prav tako je treba opredeliti odnos med varnostjo in razvojem ter partnerstvo, v okviru katerega se je po njegovih besedah med drugim treba vprašati, ali je politično-vojaški okvir še kos nalogi oziroma kako še bolj vključiti partnerje.

Albrightova je menila, da se je tako, kot se je širil Nato, širil tudi seznam obveznosti zveze. "Proces razvoja novega strateškega koncepta Nata je obsežen, saj načrtujemo široko razpravo, ki bo pomagala opredeliti ključne točke odprtih vprašanj, s katerimi se zveza sooča," je dejala in dodala, da je potrebno postaviti temelje, kako delovati v prihodnje.

Namen seminarja po njenih besedah ni obvladovati vseh mednarodnih operacij, ampak stopiti korak nazaj in premisliti, kako uporabiti pridobljeno znanje v prihodnje. Terorizem, etnični boji, energetski razkroj, klimatske spremembe in humanitarne katastrofe so vedno prisotne nevarnosti, ki jih vodijo tudi čezmejni upori in napadi.

In vse te "nevarnosti zahtevajo našo pozornost in obravnavo, tako posamično, kot tudi v kombinaciji", je menila Albrightova, ter dodala, da lahko "Nato pripravimo, da bo znal odgovarjati na nepredvidljive grožnje".

Ob sklepu seminarja se je Albrightova skupaj z Jelušičevo strinjala, da Nato v prihodnosti potrebuje "civilno komponento, da bo vojaška obramba učinkovitejša. Kot je pripomnila Albrightova, bodo v okviru priprave novega strateškega koncepta zavezništva zato veliko govorili prav z javnostjo.

Kot je ob sklepu seminarja še pojasnila Albrightova, je bil ta del procesa, njena skupina pa bo zaključke in analize generalnemu sekretarju Nata predstavila 1. maja prihodnje leto. Jelušičeva pa je menila, da je za Slovenijo priložnost sodelovati pri nastajanju novega strateškega koncepta zavezništva izjemnega pomena.

Zunanji minister Samuel Žbogar je že ob začetku seminarja poudaril, da je cilj procesa opredeljevanja novega strateškega koncepta tudi, da bo vodil do večje povezanosti znotraj zveze. "Verjamem, da smo vključeni v dvosmerni proces, saj je za zvezo koristno, da v času globalizacije, ko se srečuje z novimi grožnjami, opredeli nov koncept delovanja, obenem pa daje možnost, da prenese sporočilo o Natovih aktivnostih širši javnosti," je pripomnil Žbogar.

Seminar je potekal za zaprtimi vrati

Seminar, ki ga je Slovenija gostila v sodelovanju s prestižnim britanskim inštitutom Rusi, je na Brdu pri Kranju potekal za zaprtimi vrati, slovenski vrh pa ga je izkoristil tudi za dvostranska srečanja z Rasmussenom. Z generalnim sekretarjem sta se sešla predsednik republike Danilo Türk in premier Borut Pahor, s katerim sta imela v Ljubljani tudi novinarsko konferenco.

Na njej je Rasmussen poudaril, da končna odločitev o povečanju števila vojakov Nata v Afganistanu še ni bila sprejeta, vsekakor pa bodo v prihodnje potrebne okrepitve na področju urjenja afganistanskih varnostnih sil.

Rasmussen je še dejal, da je ključna naloga zavezništva zdaj pripraviti afganistanske sile na prevzem odgovornosti za zagotavljanje reda in varnosti v državi, da ta ne bo več "zatočišče za teroriste, ki ogrožajo ne le ZDA ampak tudi evropske države".

"V Afganistanu smo predvsem zato, da zaščitimo sebe, vendar je pomembno, da v napore vključimo tudi Afganistance," je dejal Rasmussen, ki poudarja, da bo misija v Afganistanu končana, ko bodo Afganistanci sami skrbeli zase oziroma za svojo varnost. Po mnenju generalnega sekretarja Nata je "realno", da bi lahko posamezni deli Afganistana, "kjer bodo pogoji to omogočali" že prihodnje leto prišli pod nadzor afganistanskih sil.

Vendar rešitev problemov v Afganistanu ni samo vojaška, je opozoril. Afganistanska vlada mora okrepiti boj proti korupciji ter doseči, da ji bodo ljudje zaupali. "Potrebujemo močno in kredibilno vlado v Kabulu, to je pot naprej," je poudaril.

Rasmussen se je Pahorju zahvalil za slovenski prispevek na Kosovu

Rasmussen se je Pahorju zahvalil za slovenski prispevek na Kosovu in v Afganistanu. V tej državi je sicer trenutno 84 pripadnikov Slovenske vojske. Dotaknil se je še razmer na Zahodnem Balkanu in se zavzel za to, da bi vse države v regiji čim prej postale članice evroatlantskih struktur. "Seveda pa mora vstop temeljiti na njihovih zaslugah, na izpolnjevanju kriterijev," je dodal.

V zvezi s skorajšnjim obiskom v Moskvi je Rasmussen povedal, da bo z ruskimi sogovorniki govoril o sodelovanju pri soočanju z izzivi 21. stoletja. Glede predloga ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva o novi varnostni strukturi pa je dejal, da se zavzema za partnerstvo z Rusijo, kljub temu pa bo "Nato ostal temeljni okvir za zagotavljanje evroatlantske varnosti".