Parlamentarni odbor za zunanjo politiko (Foto: Luka Cjuha)
Kot so zapisali v poslanski skupini SDS, so zahtevo za sklic izredne seje OZP na Klasinčevo naslovili 21. oktobra, ta pa seje "kljub jasnim poslovniškim določilom" ni sklicala in je s tem kršila 32. in 48. člen poslovnika DZ. Na seji so sicer želeli razpravljati o imenovanju prvega proruskega predsednika v Čečeniji Dokuja Zavgajeva za novega veleposlanika v Sloveniji.
Ob tem so spomnili na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je 26. oktobra v zvezi z dopustnostjo obravnave imenovanja posameznega veleposlanika v Sloveniji v okviru delovnega telesa ugotovila, da sicer ne OZP ne DZ nimata nobene neposredne pristojnosti pri imenovanju tujih veleposlanikov v Sloveniji, imata pa pravico nadzirati delo zunanjega ministrstva.
V poslanski skupini SDS zato zahtevajo, da DZ na izredni seji obravnava postopke imenovanj vodij tujih diplomatskih predstavništev v Sloveniji in na njej vsestransko osvetli okoliščine in posledice, ki jih prinaša izbira kandidata za novega ruskega veleposlanika v Sloveniji ter vladi predlaga ustrezne korake.
Kot predlagajo v SDS, bi poslanci na izredni seji sprejeli tri sklepe. Prvič, priporočilo vladi, da naj MZZ v prihodnje ob imenovanju tujih veleposlanikov za predlagane kandidate pridobi ustrezne informacije glede spoštovanja človekovih pravic, ki so eden od osnovnih okvirov delovanja Slovenije v mednarodnih odnosih.
Drugič, zahtevo, da mora MZZ kriterije za izdajo pozitivnega mnenja v postopkih imenovanj tujih veleposlanikov v roku enega meseca "ustrezno umestiti v splošni okvir varovanja človekovih pravic", kot to zahteva deklaracija o slovenski zunanji politiki, in o tem tudi pisno obvestiti DZ.
In tretjič, priporočilo vladi, da ne daje pozitivnih mnenj v postopkih imenovanj tujih veleposlanikov v primerih, "ki predstavljajo negativno sporočilo slovenski in mednarodni javnosti z vidika spoštovanja človekovih pravic ter tako škoduje mednarodnemu ugledu Slovenije".
Kot so ob tem še zapisali poslanci SDS, države pri imenovanju svojih veleposlanikov v tujini "praviloma upoštevajo specifične okoliščine v državi napotitve in se izogibajo izbiri, ki bi kakorkoli prizadela digniteto te države. Zato je izbira veleposlanika tudi odraz mednarodnega ugleda, ki ga država predlagateljica pripisuje državi napotitve."
Dnevnik.si











































Komentarji