Koalicija: Predlog za razpis referenduma je naš odgovor na “godrnjanje” opozicije

Koalicijski poslanci (z leve) Franc Žnidaršič, Franco Juri, Bojan Kontič, Miran Potrč in Borut Sajovic zatrjujejo, da koalicija soglasno podpira razpis posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, na njem pa pričakujejo tako udeležbo (dobrih 60 odstotkov), kot je bila na referendumu o vstopu Slovenije v EU. (Foto: Luka Cjuha)

S temi besedami je včeraj poslanec Zares Franco Juri utemeljil odločitev koalicijskih poslanskih skupin za razpis posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško, na katerem bodo državljanke in državljane povprašali, ali se strinjajo z ratifikacijo tega sporazuma.
Ker bo vlada predvidoma jutri sprejela zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma in ga poslala tudi v presojo ustavnemu sodišču, bo državni zbor o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma razpravljal šele po odločitvi ustavnih sodnikov. Če pa bi koalicija uspela zagotoviti dvetretjinsko podporo sporazumu in hkrati dobiti zavezo opozicije, da po njegovi ratifikaciji ne bo predlagala naknadnega zakonodajnega referenduma, bo sama predlog za razpis posvetovalnega referenduma umaknila. Na to možnost je včeraj med delovnim obiskom v Libiji opozoril premier Borut Pahor, v parlamentu pa jo je nakazal tudi poslanec SD Miran Potrč, ki naj bi v imenu predlagateljev posvetovalnega referenduma sodeloval v razpravi na matičnem delovnem telesu in tudi na plenarnem zasedanju državnega zbora.

Potrč: Referendumu bi se lahko tudi odpovedali

»Smo za to, da se javna razprava o predlogu arbitražnega sporazuma opravi v vsakem primeru. Za nas je posvetovalni referendum le zaključek javne razprave, in če bo rezultat javne razprave in tudi opozicijskih strank ugotovitev, da referendum ni potreben, ga mi ne bomo izsiljevali in bi se mu lahko tudi odpovedali,« je napovedal Potrč.

Vlada naj bi ustavno sodišče zaprosila za prednostno obravnavo njene pobude za presojo ustavnosti arbitražnega sporazuma. V tem primeru bi lahko sodišče odločilo v dveh tednih ali enem mesecu, pravi nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude. Če bo ustavno sodišče upoštevalo, da je v zvezi z arbitražnim sporazumom napovedan še posvetovalni referendum, bodo pri presoji verjetno pohiteli, kolikor je mogoče, ocenjuje Ude. V tem primeru bo, pravi predsednik državnega zbora Pavel Gantar, državni zbor o razpisu referenduma (za razpis je potrebna navadna večina poslancev) odločal na decembrski seji.

To pomeni, da bo referendum v najboljšem primeru januarja, ratifikacije sporazuma pa ne bo prej kot februarja 2010. Kaj pa časovnica, ki sta jo v posebni izjavi ob podpisu arbitražnega sporazuma določila predsednika slovenske in hrvaške vlade Borut Pahor in Jadranka Kosor, da bo sporazum ratificiran do konca leta? »Dva meseca zamude za to, da bi imeli nesporno rešitev, je po mojem mnenju minimalna cena, ki jo bodo vsi sprejeli in razumeli, tudi Evropska unija in Hrvaška,« odgovarja Franco Juri, ki je prepričan, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma najboljši odgovor na »godrnjanje opozicije« in pot za dosego »vodotesne rešitve, ki pomeni, da ne bo nobenega dvoma in suma o odličnosti tega sporazuma«.

Dilema je, kaj vprašati ustavne sodnike

Po naših informacijah pa ima vlada težave, kako oblikovati pobudo za presojo ustavnosti, saj doslej – razen pomislekov glede tega, ali je za ratifikacijo sporazuma dovolj navadna večina poslanskih glasov (bivši predsednik ustavnega sodišča dr. Janez Čebulj meni, da je potrebna dvetretjinska podpora) – ni bilo konkretnih pomislekov, kateri od členov sporazuma naj bi bil v neskladju z ustavo. Naši viri pravijo, da vlada ustavnega sodišča sploh ne bo spraševala po tem, kakšna večina je v parlamentu potrebna za ratifikacijo arbitražnega sporazuma.

Verjetno bo vprašala le, ali je sporazum v skladu z ustavo, zlasti s tistimi določbami, ki govorijo o celovitosti ozemlja Republike Slovenije. Ude je spomnil, da se je to že zgodilo, ko je skupina koalicijskih poslancev na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti slovensko-hrvaškega sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju (ustavno sodišče je ugotovilo, da je SOPS skladen z ustavo, saj ne prejudicira meje s Hrvaško). Tudi takrat so se pojavljala vprašanja, zakaj koalicija, če je prepričana, da je s sporazumom vse v redu, sprašuje za mnenje ustavno sodišče. Vlada je po besedah dr. Igorja Kaučiča, strokovnjaka za ustavno pravo, ustavno sodišče zaprosila za mnenje tudi v primeru vatikanskega sporazuma.

Prvi pozivi k bojkotu referenduma

Opozicija se je na včeraj prestavljeni predlog referendumskega vprašanja že odzvala s kritikami, da je zavajajoč, obenem pa še vedno ne izključuje, da bi po ratifikaciji sporazuma zahtevala naknadni zakonodajni referendum o arbitražnem sporazumu.

Predsednik SDS Janez Janša je opozoril, da volilci po predlogu koalicije na posvetovalnem referendumu ne bodo vprašani o celotni vsebini sporazuma, temveč le o tistih točkah, ki jih koalicija lahko uporabi kot »propagandno gradivo«. Tako volilcev ne bi vprašala, ali se strinjajo, da bo mejo določila arbitraža in da se bo arbitražni postopek začel šele po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU. »Ta referendum ne bo verodostojen in tvega, da tudi če bo izid pozitiven, to ne bo konec referendumske zgodbe,« je dejal prvak SDS. A če bi koalicija referendumsko vprašanje med razpravo v državnem zboru dopolnila tako, da bi zajelo celotno vsebino sporazuma, bi SDS izid referenduma spoštovala, je poudaril. Toda če referendumsko vprašanje ne bo dopolnjeno, Janša napoveduje naknadni zakonodajni referendum, ne izključuje pa niti možnosti, da bi opozicija zahtevala ustavno presojo referendumskega vprašanja.

Da je posvetovalni referendum »politična akrobacija« koalicije, pa je prepričan predsednik SLS Radovan Žerjav. Strinja se z mnenjem pravnika dr. Franceta Bučarja, ki je včeraj opozoril, da vlada z referendumom beži pred odgovornostjo. Tudi predsednik SLS je kritičen do predlaganega referendumskega vprašanja, s katerim koalicija po njegovem priznava, da Slovenija izgublja teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Posvetovalni referendum bi bilo smiselno izvesti le, če bi bilo vprašanje jasno in bi se glasilo: »Ali podpirate arbitražni sporazum ali ne.« Obenem pa bi bilo treba volilce vprašati, tako Žerjav, ali so za to, da Hrvaška vstopi v EU ob pogoju, da se umakne s slovenskega ozemlja in morja ter da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem.

Trije poslanci evropskega parlamenta iz Slovenije iz vrst SDS in NSi – Milan Zver, Lojze Peterle in Romana Jordan Cizelj – pa so včeraj v Bruslju vodji politične skupine Evropske ljudske stranke, katere člani so, pojasnjevali svoje nasprotovanje arbitražnemu sporazumu. Medtem ko v Sloveniji stranke, ki so članice EPP, sporazumu nasprotujejo, so namreč njegov podpis v EPP podprli.
 

Brez ljudske volje ne bo ratifikacije sporazuma

Dr. Igor Kaučič, predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti: Mislim, da je naknadni zakonodajni referendum ob predpostavki, da bodo volilci na posvetovalnem referendumu pritrdili ratifikaciji arbitražnega sporazuma, nesmiseln. Če bi volilci ratifikacijo zavrnili, pa do naknadnega referenduma sploh ne more priti, kajti državni zbor verjetno ne bi obšel ljudske volje in sporazuma v tem primeru ne bi ratificiral.