Trebanjski Romi bi radi čim prej odkupili zemljišča na Hudejah

(Foto: Dragana Stanković)

Oglas

Zataknilo se je pri zakonodaji, ki pravi, da objektov ni mogoče priključiti na omrežje, če niso legalizirani. V Trebnjem zdaj mrzlično iščejo rešitev, kako naselje čim prej legalizirati. Kaže, da bodo sledili dobrim izkušnjam krške in metliške občine, ki sta svoja romska naselja že legalizirali.

Večina prebivalcev romskega naselja Hudeje ima elektriko in vodo napeljano iz peščice legaliziranih hiš, posledično so stroški na položnicah velikanski. Po podatkih trebanjskega župana Alojza Kastelica Romi samo za komunalne storitve dolgujejo že 21.000 evrov, skoraj toliko tudi za elektriko. Na občini zdaj razmišljajo, da bi Romom tretjino dolgov starejšega datuma odpisali, tretjino krili iz občinskega proračuna, preostalo pa bodo najverjetneje morali poravnati Romi sami. Pri Elektru so bili striktnejši in so štirim odjemalcem začasno odklopili elektriko, nato pa zadevo rešili tako, da so se dogovorili za obročno odplačevanje dolga. "Sami Romi so nam zagotovili, da če bi tudi druge službe na tak način izterjale dolgove, bi tudi sami dobili potreben občutek odgovornosti," pravi občinska svetnica Špela Smuk.

Po besedah Vide Hočevar s Hudej, sicer žene trebanjskega romskega svetnika Matije Hočevarja, Romi na Hudejah komaj čakajo, da bi lahko odkupili zemljišča in legalizirali svoje objekte, tako da ne bi bili več odvisni od sosedov. Dejstvo pa je, da v enkratnem znesku kupnine za zemljišča ne bi mogli plačati, zato Hočevarjeva predlaga obročno odplačevanje.

Zemljišča v Hudejah so že v lasti občine, tudi parcelacija je že opravljena, po besedah direktorja občinske uprave Rada Javornika trenutno delajo posnetek dejanskega stanja. Ker pa je večina zemljišč opredeljenih kot travnik, nekatera pa so celo zunaj območja poselitve, bo najprej treba spremeniti občinske prostorske akte. Predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš Trebanjcem predlaga, naj se pri legalizaciji zgledujejo po bližnjih metliški in krški občini, kjer Romi že odplačujejo zemljišča. Hkrati pa ugotavlja, da država in občina še vedno prelagata problematiko romskih naselij druga na drugo, posledično mnoga romska naselja po Sloveniji sploh niso zajeta v prostorske akte.