Türka veseli, da je koalicija sprejela njegov predlog o posvetovalnem referendumu

Borut Pahor in Danilo Türk (Foto: Matjaž Rušt)

Posvetovalni referendum, kot je pojasnil Türk, namreč omogoča, da se še pred odločitvijo o ratifikaciji v državnem zboru opravi vsa potrebna razprava in da ljudem priložnost, da povedo svoje mnenje. "Po slovenski ustavi o ratifikaciji odloča DZ in prav je, da je ta odločitev dokončna in da se vse, kar je potrebno opraviti v zvezi z mnenjem ljudi o ratifikaciji, opravi prej," je dodal. Po njegovih besedah je to "ustavno prav in tudi politično veliko boljše", zato je tudi predlagal ta pristop.

France Bučar: Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je beg pred odgovornostjo

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu glede reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, ki so ga danes predstavili poslanci štirih koalicijskih strank, predstavlja politično diverzijo, ker pomeni beg pred odgovornostjo, je za STA danes povedal starosta slovenske politike France Bučar.

"To je po mojem politična diverzija, ker pomeni beg pred odgovornostjo," je Bučar ocenil v odzivu na predlog za razpis posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu glede reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, ki so ga danes predstavili poslanci SD, Zares, LDS in DeSUS.

Gantar potrdil prejem predloga

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je danes potrdil prejem predloga za razpis posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu glede reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, ki so ga v ponedeljek zvečer vložili poslanci koalicijskih strank. Pojasnil je tudi potek postopka odločanja o referendumu v DZ.

Kot je pojasnil Gantar, se vlagatelji predloga opirajo na zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki v 26. členu pravi, da "državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, in sicer preden dokončno odloči o posameznem vprašanju". Gantar nima pomislekov glede primernosti obravnave vprašanja na referendumu.

Pri posvetovalnem referendumu državni zbor formalno ni vezan na izid referenduma, je pojasnil Gantar, obenem pa poudaril, da bo "v političnem smislu državni zbor prav gotovo zavezan odločitvi, ki bo v skladu z referendumskim izidom". "Ne znam si predstavljati poslanca ali politične skupine, ki bi ravnala drugače," je dejal Gantar.

Predlog - ob pogoju, da izpolnjuje vse formalne in procesne pogoje - je moč uvrstiti na decembrsko sejo državnega zbora, saj mora biti tovrsten predlog v DZ posredovan najmanj 30 dni pred sejo DZ, je dejal Gantar. Pred tem se mora o njem izreči tudi matično delovno delo in pripraviti predlog za odločanje, je še pojasnil in dodal, da državni zbor o referendumu odloča z navadno večino.

Kot je še dodal Gantar, vlagatelji predloga o razpisu referenduma predlagajo, da DZ razpiše referendum po odločitvi ustavnega sodišče, če bo vlada v skladu s svojimi napovedmi predlog zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma poslala na ustavno sodišče.

Možen je tudi umik predloga o razpisu posvetovalnega referenduma, "če bi predlagatelji ocenili, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih posvetovalnega referenduma ni smiselno izvajati", je še dejal Gantar. V zadnji fazi lahko tudi DZ izglasuje, da se referendum ne izvede.

Ostali odzivi

V zvezi z arbitražnim sporazumom se je danes oglasila celo Zveza združenj borcev za vrednote NOB (ZZB). Sporazum so pozdravili in menili, da bo Sloveniji omogočil neposredni dostop do odprtega morja. Kritizirali so blejski sporazum iz leta 2007 med tedanjima premieroma Janezom Janšo in Ivom Sanadarjem in zaostrovanja v medsebojnih odnosih v zadnjem letu. V tej luči pa so pozdravili tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Pri tem so še pozvali svoje članstvo, "da se referenduma udeleži in aktivno sodeluje v argumentiranju in pripravah za referendumsko potrditev tega sporazuma".

Kritični so tudi v Zavodu 25. junij, ki poziva k bojkotu posvetovalnega referenduma s sedanjim predlaganim vprašanjem. Kot pravijo, bi morala vlada posvetovalni referendum razpisati pred podpisom sporazuma v Stockholmu, prav tako pa se zavzemajo za zavezujoč naknadni zakonodajni referendum. Sicer pa se bolj ali manj pridružujejo stališčem SLS, tudi glede vprašanja, ki naj bi bil zastavljen na referendumu. Predlagajo torej, da bi se državljane vprašalo tudi, "ali ste za to, da Slovenija podpre vstop Hrvaške v EU pod pogojem, da se ta umakne s slovenskega ozemlja in da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem".