Koalicija že vložila zahtevo za referendum, do katerega naj bi prišlo v začetku prihodnjega leta

Kosorjeva in Pahor (Foto: Jaka Adamič)

Koalicijski partnerji so včeraj ves dan razpravljali o tem, ali bi posvetovalni referendum sploh lahko razpisali prej, preden bo znana odločitev ustavnega sodišča. Z vložitvijo referendumske pobude so po naših informacijah pohiteli predvsem zato, da jih ne bi pri tem prehitela opozicija.

Dr. Igor Kaučič, predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, nam je na vprašanje, ali mora ustavno sodišče odločiti, preden je vložena pobuda za referendum, pojasnil, da vrstni red odločanja v takih primerih formalnopravno ni nikjer posebej določen. "Toda če vlada misli, da je presoja ustavnosti arbitražnega sporazuma pomembna, bi bilo razumljivo, da počaka, da o njem najprej odloči ustavno sodišče, šele nato se povpraša volilce na referendumu. Če bo ustavno sodišče našlo neko protiustavnost, po naši pravni ureditvi državni zbor namreč ne sme ratificirati te mednarodne pogodbe, zato o njej nima smisla odločati na referendumu, saj je ustava nad ljudsko voljo," pravi Kaučič.

Se pa sprašuje, kaj vlada sploh želi s presojo sporazuma. "Iz poročanja medijev še mi ni uspelo povsem jasno razbrati, kaj naj bi bilo v njem ustavno sporno. Vlada je namreč sporazum potrdila in očitno je to storila po presoji, da je ustavno skladen, sicer ga ne bi podpisala. Zato ne vem, ali je ta manever z ustavnim sodiščem sploh potreben,« se sprašuje Igor Kaučič, saj meni, da »ustavno sodišče ni pravna služba, ki bi dajala pravna mnenja. Ustavno sodišče lahko presoja le ustavnost sporazuma, ne pa njegove primernosti, ustreznosti, kot je zdaj slišati."

Kaučič tudi dvomi, da bi ustavno sodišče v arbitražnem sporazumu našlo kakšno protiustavnost. Na vprašanje, ali je po posvetovalnem referendumu in ratifikaciji arbitražnega sporazuma sploh mogoč še naknadni zakonodajni referendum, ki ga napoveduje opozicija, pa profesor Kaučič odgovarja, da ustava in zakon tega ne prepovedujeta. Toda če bo vprašanje na posvetovalnem referendumu zajelo smisel odločanja na naknadnem zakonodajnem referendumu (ali se volilci strinjajo z ratifikacijo sporazuma), bi bilo nesmiselno dvakrat odločati o isti stvari, je prepričan Kaučič.

V SLS vztrajajo pri naknadnem zakonodajnem referendumu

V SLS ocenjujejo, da želi vlada z namero, da bi izvedla predhodni posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu, preprečiti naknadni zakonodajni referendum, ki bi bil zavezujoč. Če bi se vlada res želela posvetovati z državljani, bi morala to storiti še pred podpisom sporazuma v Stockholmu, menijo v SLS in dodajajo, naj na predhodnem referendumu, če se bo zgodil, državljane vprašajo tudi, ali so za to, da Slovenija podpre vstop Hrvaške v EU, vendar pod pogojem, da se ta umakne s slovenskega ozemlja in morja in da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem. (mz)