Policija razišče okoli pol lažnih preplahov z bombo, ki povzročajo veliko škodo

Ljudi iz ljubljanske sodne palače ob grožnjah, da je v njej podtaknjena bomba, ne evakuirajo več. Policisti vsakič, ko prejmejo klic, da je nekje podstavljena bomba, s policijskimi psi za iskanje eksplozivnih teles preverijo domnevno ogroženo zgradbo. Do zdaj se še nobena grožnja z bombo ni izkazala za resnično. (Foto: Matej Povše)

Oglas

Policija je od leta 2004 do polovice letošnjega leta preiskala približno polovico od 406 tako imenovanih kaznivih dejanj zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost (lažnih preplahov), odkrijejo pa večino storilcev, ki po telefonu na številko 112 sporočajo lažna obvestila o podtaknjeni bombi. Lani je bila tako s pravnomočno sodbo spoznana za krivo ena oseba, ki je bila obsojena na štirimesečno zaporno kazen.

Na generalni policijski upravi so pojasnili, da iz zbranih statističnih podatkov o številu in vrstah objektov, za katera so bila posredovana sporočila o bombi, ni mogoče razbrati števila storilcev, poleg tega pa ti z lažno prijavo storijo več kaznivih dejanj, saj se aktivirajo tudi drugi organi, reševalci in gasilci. "V takih primerih klicatelja oziroma storilca kaznivega dejanja poleg zagrožene kazni zapora do treh oziroma do petih let čaka tudi povrnitev povzročene škode, ki v posameznih primerih lahko dosega velike zneske," je opozoril Drago Menegalija z generalne policijske uprave. Dodal je, da je storilec kazensko in odškodninsko odgovoren tudi za škodo, ki jo je zaradi zapletov ob lažni prijavi utrpela ustanova, v kateri je bilo prekinjeno delo.

Predstavnik vrhovnega sodišča za odnose z mediji Gregor Strojin je ob tem spomnil na rekordno leto 2007, ko so ljubljansko sodno palačo zaradi lažnih bombnih groženj evakuirali več kot 13-krat. Stroški izgubljenih delovnih ur okoli 600 zaposlenih v sodni palači so za vsako uro evakuacije znašali več deset tisoč evrov, pri čemer je treba prišteti še stroške strank in njihovih odvetnikov. Po besedah Strojina so zaradi tega pridobili novo varnostno oceno tveganja, po kateri ob prijavi bombnih groženj sodne palače ne evakuirajo več.

Sicer je največ lažnih preplahov, s katerimi klicatelji namenoma povzročajo preglavice policiji, reševalcem in gasilcem na območju Ljubljane, ki od leta 2004 z 245 lažnimi alarmi krepko vodi. S 34 zlorabami ji sledi območje Kranja in Celja (29), v zadnjih letih pa je bilo še najmanj, samo 5 lažnih prijav, na območju Murske Sobote.

Kazen od 3 do 5 let zapora

Kazen za lažno prijavo podstavljene bombe, požara, nesreče ali druge nevarnosti je od 3 do 5 let zapora, pri čemer je storilec odškodninsko odgovoren za vse povzročene stroške.

Od leta 2004 do polovice letošnjega leta se je zgodilo 406 kaznivih dejanj zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost (tako imenovanih lažnih preplahov), od katerih je policija preiskala več kot 45 odstotkov in odkrila storilce. Lani je bila zaradi lažnega bombnega preplaha na štirimesečno zaporno kazen obsojena ena oseba, ki bo morala poravnati tudi povzročene stroške.