Neposredni vpliv na izvolitev poslancev

(Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Glavne novosti predlaganih sprememb volilnega sistema so ukinitev 88 volilnih okrajev, uvedba absolutnega preferenčnega glasu (volilec mora obvezno obkrožiti enega od kandidatov, in ne liste) in obvezna najmanj 40-odstotna zastopanost enega od spolov na kandidatnih listah. "Zakon daje možnost volilcem, da bodo odločilno vplivali na izbiro kandidatov," je ob predstavitvi predlaganih rešitev poudarila ministrica Irma Pavlinič Krebs in izrazila upanje, da bo politika to možnost volilcem omogočila.

Za sprejem novele zakona o volitvah v državni zbor je v parlamentu potrebna dvotretjinska podpora, torej 60 glasov poslancev, ki jih koalicija nima. Zato bo ključno, ali bosta rešitve podprli opozicijski SDS in SLS, kjer pa včeraj jasnih odgovorov na to vprašanje niso dali. Ministrica Pavlinič-Krebsova je opozorila, da se predstavnika teh dveh strank sestankov delovne skupine nista udeleževala, iz opozicije je sodelovala le SNS, ki pa je rešitve podprla.

V SDS se bodo do predlogov opredelili, ko jih bodo prejeli pisno, nam je dejal Branko Grims, a poudaril, da to ni glavna prednostna naloga, s katero bi se morala med krizo ukvarjati vlada. Na navedbe ministrice, da se ni udeleževal usklajevanj, pa je dejal, da je prejel le dve vabili, obakrat pa se je opravičil. Predlagane rešitve pa podpira član strokovnega sveta SDS in nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant, ki daje prednost relativnemu preferenčnemu glasu (po vzoru volitev v evropski parlament), vendar je zanj sprejemljiv tudi absolutni preferenčni glas. Tudi ta, kot poudarja Virant, omogoča uresničitev ustavne določbe, po kateri mora imeti volilec odločilni vpliv na izvolitev kandidatov.

Glasovnica podobna kot na volitvah v evropski parlament

Na glasovnicah naj bi bila navedena imena vseh list oziroma strank, vsaka pa bi v posamični volilni enoti od osmih imela (največ) 11 kandidatov. Volilec, ki bo dobil glasovnico, podobno tisti za volitve v evropski parlament, pa bi izbral enega kandidata in obkrožil številko pred njegovim imenom. Za listo ne bo več mogoče glasovati, a če bi volilec obkrožil stranko, bi (da ne bi bilo preveč neveljavnih glasovnic) obveljalo, da je preferenčni glas dal prvemu kandidatu na tej listi.

Po predlogu noben spol na kandidatni listi ne bo smel biti zastopan z manj kot 40 odstotki, na prvi polovici kandidatne liste pa bodo kandidati in kandidatke razporejeni izmenično. Vendar, kot priznava ministrica, ima to le simbolno vlogo: na izvoljivost kandidatk in kandidatov to ne bo imelo pomembnega vpliva, bo pa pomenilo, da bo stranka na posamezno listo uvrstila najmanj pet kandidatk. Glede predlaganih rešitev so dosegli popoln konsenz stroke, ni pa konsenza za uvedbo elektronskih volitev.

Nad financiranjem kampanj bosta bedela računsko sodišče in Kosova komisija

Novela zakona, ki ureja volilno in referendumsko kampanjo, pa naj bi povečala preglednost financiranja, uvedla strožji nadzor in višje kazni. Med drugim bodo organizatorji kampanj morali objaviti imena pravnih oseb, ki jim bodo donirale sredstva za kampanjo. S tem naj bi, kot poudarja ministrica, preprečili morebitne pojave korupcije oziroma možnost, da bi za zahvalo katero od podjetij imelo prednost v postopkih javnih naročil.

Zakon med drugim predvideva omejitev oglaševanja volilnih kampanj v medijih: za to naj bi organizatorji kampanj smeli nameniti največ 20 odstotkov vseh stroškov za volilno kampanjo. Plakatiranje bi bilo dovoljeno le na brezplačnih mestih, ki jih dovoli občina, višje bodo globe za kršitelje... S tem bo kampanja manj "onesnaževalska" in bolj vsebinska, je prepričana ministrica Pavlinič-Krebsova. Nad izvajanjem financiranja volilne kampanje pa bosta bdela komisija za preprečevanje korupcije in računsko sodišče, ki naj bi dobilo večja pooblastila pri revizijah poročil o financiranju kampanje.

Nič več prepovedi objave javnomnenjskih anket v tednu pred volitvami

S spremembami zakona o volilni in referendumski kampanji naj bi odpravili prepoved objavljanja javnomnenjskih anket v medijih v tednu pred volitvami. Ta prepoved bi veljala le na dan volilnega molka. Spomnimo, da je Dnevnik pred predsedniškimi volitvami leta 2007 in pred lanskimi parlamentarnimi volitvami z objavo javnomnenjskih anket zavestno kršil zakon, s tem pa poskušal opozoriti na po mnenju uredništva protiustavnost zakonskih določb.