Ankaran in Mirna proslavljata

Prihodke bi občina Ankaran med drugim črpala tudi iz Luke Koper, ki bi bila poslej razdeljena med koprsko in ankaransko občino. (Foto: Tatjana Tanackovič/dokumentacija Dnevnika)

Oglas

Vodja pobude za samostojno občino Ankaran Gregor Strmčnik pričakuje, da bodo poslanci še v letošnjem letu glasovali o ustanovitvi njihove občine in jo podprli. Če se bo to zgodilo, bi občina lahko samostojno zaživela 1. januarja 2011. "V Ankaranu moramo predvsem vzpostaviti bolj korektne družbene odnose, ki morajo temeljiti na spoštovanju do posameznika, manjšine in šibkejših," pravi Strmčnik, ki je prepričan, da bo četrta obalna občina Ankaran lahko vzor vsem drugim.

Pobudniki za samostojno občino Ankaran, ki jo je na nedeljskem referendumu podprlo 56 odstotkov Ankarančanov, so že pred tedni pripravili projekcije o delovanju nove občine. Izračunali so, da bi lahko proračun že prvo leto znašal okoli 2,6 milijona evrov, in to brez prodaje zemljišč. Občinski svet bi imel od 7 do 11 članov, v občinski upravi pa bi bilo zaposlenih nekaj deset ljudi. Prihodke bi občina med drugim črpala tudi iz Luke Koper, ki bi bila poslej razdeljena med koprsko in ankaransko občino.

"Čestitam Ankarančankam in Ankarančanom za pogumno odločitev. Rezultati referenduma so jasni in jih bom kot poslanec, čeprav s težkim srcem, spoštoval," pravi koprski poslanec iz vrst SD Luka Juri. K temu dodaja, da je rezultat za Mestno občino Koper zgodovinski, saj je prvič po številnih poskusih razbitja občine nekomu to tudi uspelo. "Gre za zgodovinski poraz za koprskega župana Borisa Popoviča, izguba Ankarana pa bo ostala zapisana kot njegov največji dosežek," pravi Juri in meni, da rezultat jasno pove, da je vodenje občine z ustrahovanjem in ukazovanjem na kratek rok bolj učinkovito, a na dolgi rok vodi v prepire, spore in na koncu v delitve. Zato Popoviča poziva, naj odstopi, čeprav ve, da Popovič tega ne bo storil. K odstopu so Popoviča pozvali tudi v stranki Zares in v koprski stranki Oljka. "Dobro bo, če se bodo stranke zavedale pomena dogajanja v Ankaranu in Kopru, saj politično in družbeno sporočilo referenduma presega dejstvo o nastanku dveh novih slovenskih občin. Pričakujem, da bodo politične stranke še naprej skrbele za delovanje institutov demokracije. Zato najavljam, da bom v državnem zboru glasoval za ustanovitev občine Ankaran, kot tudi občine Mirna," je včeraj še sporočil Franco Juri iz Zares in izrazil pričakovanje, da bodo za novo občino Ankaran glasovali vsi preostali poslanci slovenske Istre.

Kot samostojna občina do več denarja

Skoraj 69-odstotna udeležba Mirnčanov na nedeljskem referendumu je pozitivno presenetila snovalce samostojne občine, saj so jih skromni obiski na zborih krajanov že zaskrbeli, čeprav o volji krajanov niso nikoli podvomili. Za samostojno občino se je izreklo skoraj 89 odstotkov udeležencev referenduma, kar je več kot 60 odstotkov vseh prebivalcev krajevne skupnosti (KS).

Po mnenju trebanjskega župana Alojza Kastelica je to dobra popotnica za novo občino. In čeprav pravi, da mu delitev občin ni ljuba, priznava, da je za samostojno občino kot krajan Mirne glasoval tudi sam. "Zdrava pamet bi nas morala učiti, da smo skupaj močnejši. Na seznamu razvitih občin so na zadnjih 50 mestih prav majhne občine in tiste, ki so oddaljene od večjih prometnic. Glede na trenutne razmere v državi je sicer bolje, da se Mirna odcepi. In želim ji vse najboljše. Ker pa je finančna stiska na vseh področjih, bodo tudi nove, majhne občine zagotovo občutile posledice."

Mirna bo kot samostojna občina dobila bistveno več denarja, trebanjska pa niti ne toliko manj, meni Kastelic, ki bodoči občini napoveduje razvojni zastoj že na samem začetku, saj se bo morala ukvarjati pretežno z delitveno bilanco. V vodstvu KS Mirna so že naredili prve projekcije proračuna bodoče občine z 2568 prebivalci, ki živijo v 22 naseljih. Znašal naj bi 3,6 milijona evrov, od tega bi 1,6 milijona namenili za investicije, med prioritetnimi navajajo vodooskrbo, pripravo prostorskega načrta, gradnjo obvoznice, ureditev poslovne cone.

KS je v zadnjem letu imela okoli 300.000 evrov, kar je bilo dovolj za nekaj pločnikov, javno razsvetljavo, varno pot. "V proračun občine Trebnje naša KS prinese 1,5 milijona evrov. Če bi bila delitev pravična, tako kot je drugje, torej, če bi vsaj 60 odstotkov vloženih sredstev dobili nazaj, za preostalo pa bi se dogovorili glede na prioritete projektov, potem KS verjetno ne bi odhajale iz večjih občin," razmišlja koordinator odborov za samostojno občino Mirna Dušan Skerbiš.

K osamosvojitvi so Mirnčane spodbudili tudi uspehi primerljivih sosednjih občin Šentrupert in Mokronog - Trebelno. Od Trebnjega sta se odcepili leta 2007, ko na Mirni volja za samostojno občino še ni bila zrela, čeprav je že živela ideja o združitvi vseh treh v samostojno občino Mirnska dolina. Vendar ta ideja po mnenju Kastelica ne bo nikoli zaživela, prepričan je celo, da nikoli niti ni bila resno mišljena.

Gjerkeš proti novim občinam

Novi minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš referendume razume kot izražanje legitimne pravice občanov glede organiziranosti lokalne skupnosti, v kateri prebivajo, a hkrati poudarja, da so za zakonodajno oblast obvezujoči predvsem v primerih, ko je bilo za predlagano območje za novo občino v parlamentu ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za ustanovitev. Gjerkeš se je namreč že pred svojim imenovanjem jasno zavzel proti nadaljnjemu drobljenju občin in napovedal celo prevetritev meril za ustanovitev občin, če bo analiza, ki jo izvajajo v njegovi vladni službi, pokazala, da je to potrebno. Gjerkeš namreč izpostavlja, da več kot 50 odstotkov občin ni bilo ustanovljenih v skladu z zakonsko predpisanimi kriteriji in imajo na primer manj kot 5000 prebivalcev, kar pomeni, da že dosledno upoštevanje zakona ne bi več omogočalo nadaljnjega drobljenja Slovenije. mz