»Ustavno sodišče je presodilo, da je treba dati ustavnim vrednotam, ki bi bile prizadete z zavrnitvijo zakonov na referendumu, prednost pred pravico do referenduma. Nadaljevanje protiustavnega stanja, ki bi ga povzročila zavrnitev zakonov na referendumu, bi bilo namreč ustavnopravno nevzdržno,« je pojasnil predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik. V opozicijskih SDS in SNS odločitev ustavnega sodišča obžalujejo, v koaliciji pa so z razpletom zadovoljni. Sodniki so napovedali, da bodo stavko končali takoj, ko bosta noveli obeh zakonov objavljeni v Uradnem listu.

Državni zbor (DZ) je, kot je znano, v začetku oktobra na predlog koalicije ustavnemu sodišču poslal zahtevo, naj presodi, ali bi z referendumom o sodniških plačah nastale protiustavne posledice.Ustavno sodišče je po besedah Tratnika decembra lani že drugič ugotovilo protiustavnost zakonske ureditve plač sodnikov. Državni zbor je za odpravo protiustavnega stanja sprejel noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi, vendar zakona zaradi vložene zahteve dela opozicije za zakonodajni referendum še ne veljata. To, kot je poudaril Tratnik, pomeni, da se zaradi neizvršitve ustavne odločbe nadaljuje protiustavno stanje, ki ga je US ugotovilo že v svoji odločbi iz leta 2006, s čimer državni zbor krši načela pravne države in načelo delitve oblasti.

Ustavno sodišče je v svoji odločbi že decembra lani poudarilo, da iz načela delitve oblasti izhaja zahteva po enakovrednosti vseh treh vej oblasti, zato mora biti položaj sodne oblasti in sodnikov kot nosilcev te oblasti urejen primerljivo s položajem nosilcev drugih vej oblasti - torej s položajem poslancev in ministrov, tako da sta zagotovljena neodvisnost sodnikov in avtoriteta sodne oblasti. "Ti ustavnopravni vrednoti nista sami sebi namen, temveč sta v pomembni vlogi zagotavljanja človekove pravice do sodnega varstva in sta dva izmed temeljnih pogojev delovanja demokratične in pravne države," je poudaril Tratnik.

Zato gre tako za spoštovanje odločb ustavnega sodišča, kar je že samo po sebi pomembna ustavnopravna vrednota, kot tudi za zagotovitev enega izmed temeljnih pogojev za učinkovito izvrševanje sodne oblasti in s tem za učinkovito varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedenim ustavnim vrednotam po besedah Tratnika stoji nasproti ustavna pravica do referenduma. "Razlogi, s katerimi se utemeljuje zahteva za razpis referenduma, ne kažejo, da bi bila sprejeta zakona protiustavna," je še pojasnil predsednik US.

Ustavni sodnik Miroslav Mozetič je v pritrdilnem ločenem mnenju, ki se mu je pridružil tudi ustavni sodnik Mitja Deisinger, izrazil prepričanje, da je razlaga 21. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi preozka in preveč restriktivna. Omenjeni zakonski člen državnemu zboru omogoča, da zahtevo za referendum pošlje v presojo ustavnemu sodišču. "Tako restriktivna razlaga lahko v končni posledici pripelje do tega, da zakonodajnega referenduma ne bo več mogoče razpisati," je opozoril Mozetič in dodal, da bi bilo takšno stanje v neskladju z 90. členom ustave in bi pomenilo izničenje pravice do referenduma brez spremembe ustave.

Mozetič meni, da bi moralo ustavno sodišče pri odločanju v tej zadevi tudi ugotavljati, ali zakonodajalec - torej državni zbor - ni morda zlorabil svoje pristojnosti in izigral pravico do referenduma. Izigravanje bi bilo po njegovem mnenju predvsem v tem, da bi zakonodajalec v zakonski predlog, s katerim želi odpraviti že ugotovljeno ali samo zatrjevano neustavnost, vključil še vrsto drugih določb, ki ne bi bile (nujno) povezane s samo odpravo neustavnosti, in se tako poskušal izogniti odločanju na referendumu o teh vprašanjih.