Rajko Pirnat: Arbitražni sporazum je koristen, najslabše je, če problemi ostanejo nerešeni

Pahor in Kosorjeva (Foto: Luka Cjuha)

Oglas

"Sem zadovoljen, da je prišlo do nekega sporazumnega reševanja problema, ker seveda tudi sam mislim, da je najslabše, če problemi ostanejo nerešeni," je dejal. Menil je sicer, da je "zelo malo verjetno, da bo pripeljal do teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem". Po njegovem mnenju bo bolj verjetno zagotovil nek režim, "morda celo režim, ki bi bil blizu temu, kar je bilo v sporazumu Drnovšek-Račan". Toda to ni bil teritorialni stik, ampak neka možnost, kako bi en del morja šteli kot da je pod režimom odprtega morja.

O tem, kaj lahko glede arbitražnega sporazuma narediti ustavno sodišče, pa je Pirnat pojasnil, da mora ustavno sodišče zlasti oceniti, ali je arbitražni sporazum skladen z ustavo. To pomeni z vsemi ustavnimi dokumenti, pri čemer je posebno vprašanje temeljna ustavna listina, ki določa meje Republike Slovenije in jih ne določa tako, da so meje tudi meje, ki jih bo določilo arbitražno telo. To je seveda glavno vprašanje, je poudaril.

"Sicer menim, da se da določbe arbitražnega sporazuma razumeti tako, da so v skladu s temeljno ustavno listino, vendar se po potrebnem razmisleku nagibam k predlogu, ki ga je podal kolega Čebulj, da je treba zagotoviti, če že ne, da bi bil sam ratifikacijski zakon sprejet z dvotretjinsko večino, da se zagotovi ustrezna dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listin, ki bo omogočil tak arbitražni sporazum," je dodal.

"Bolj kot za referendum sem za dvotretjinsko odločanje v državnem zboru. Naj pač poslanci sprejmejo odgovornost za odločitev, ne pa da odgovornost prelagajo na ljudstvo, ker gre za vprašanje, o katerem bi moralo biti slovensko ljudstvo nekoliko bolj poenoteno, ne pa da je razdeljeno," je pojasnil.