Predsednica parlamentarnega odbora za zunanjo politiko: Arbitražni sporazum bo težko ratificiran do konca leta

Predsednica parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Janja Klasinc (na sredini) (Foto: Bojan Velikonja)

"Po naših procedurah bo zelo težko, čeprav bomo naredili vse. Na novembrski seji bo nemogoče, izvedljivo bo na decembrski. Treba je loviti roke. Decembrska seja zaradi božično-novoletnih praznikov ni tretji teden v mesecu kot običajno, ampak že drugi teden. Če bomo hoteli sporazum ratificirati decembra, se lahko zgodi, da bomo morali sklicati dodatno sejo. Torej izredno sejo," je glede ratifikacije sporazuma v DZ pojasnila v pogovoru za Delovo prilogo Delo Mag.

Kot je povedala, bo zakon o ratifikaciji sporazuma najprej obravnaval odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo, nato pa državni zbor. Ker gre za mednarodno pogodbo, bi za sprejem zadoščala navadna večina, če pa bi ustavno sodišče - kateremu bo vlada dala sporazum v presojo - presodilo, da gre za spreminjanje slovenske meje, pa bo morala ratifikacija dobiti dvotretjinsko podporo v parlamentu, je pojasnila Klasinčeva.

Pojasnila je še, da lahko državni svet da veto na zakon o ratifikaciji. V tem primeru bi moral DZ odločati še enkrat, državni svet pa lahko tudi razpiše referendum. Sama sicer zamisli o sklicu referenduma s strani vladne koalicije ni naklonjena, saj ni prepričana, ali bodo imeli državljani vse prave in pomembne informacije za odločanje. Meni pa tudi, da je dosti prenašanja odgovornosti politikov na državljane.

V primeru referenduma sicer ni prepričana, da bodo volivci sporazum zavrnili. "Kdo je proti sporazumu? .... Ljudje, ki so bili na oblasti, ko je Slovenija storila največ napak, s katerimi se moramo zdaj ukvarjati. Spoštujem Bučarja, spoštujem Spomenko Hribar. Vendar se zdi, da je zdaj težje verjeti mednarodnim pravnikom kot pa nekaterim, ki so pravniki, farmacevti, zdravilci in podobno. Zdaj vsi več vejo od tistih, ki se z mednarodnim pravom poklicno ukvarjajo in imajo iz njega doktorate. Kot političarka in dolgoletna novinarka bolj verjamem mednarodnim pravnikom kot pravnikom kar tako," je dejala.

Prepričana je, da je Slovenija z arbitražnim sporazumom dosegla, kar ni prej še nikoli in da bo arbitražno sodišče razsodilo v korist Slovenije. Zelo pomembno se ji tudi zdi, da je na pogovorih, ki so privedli do sporazuma, prvič sodelovala mednarodna skupnost. "Garant na njih so bile Združene države Amerike, zelo se je zavzela Evropska unija, zlasti predsedujoča Švedska in komisar za širitev," je dejala in ocenila, da se v primeru padca sporazuma državi ne bi mogli dogovoriti še naslednjih 20 let.

"Kaj sploh je druga opcija? Opcija Dimitrija Rupla? Bomo Hrvaški napovedali vojno?" se je vprašala Klasinčeva, ki se ob tem tudi sprašuje, kako si bivši dolgoletni zunanji minister "upa pisati trilerje in se šaliti o dogajanju, v katerem je pred samo nekaj leti umrlo stotisoče ljudi." "On ni samo pisatelj, ampak nosi odgovornost dolgoletnega politika," je dodala.

Glede tega, kako je v minulih mesecih v javnost prišel osnutek arbitražnega sporazuma, čeprav je imel še oznako zaupno, je Klasinčeva dejala, da po njenih informacijah o tem poteka policijska preiskava. Ne ve pa, od kod je pricurljal dokument, ali iz parlamenta, vlade ali zunanjega ministrstva. "Dokumente na različnih organih posebej označijo, torej se da ugotoviti, od kod prihajajo. Če je preiskava dovolj natančna," je dodala v pogovoru za Delo Mag.