Ustavno sodišče je soglasno zaustavilo referendum o sodniških plačah

Ustavni sodniki so danes sprejeli svojo odločitev glede ustavnosti povečanja plač sodnikov. (Foto: Bojan Velikonja)

"Ustavno sodišče je presodilo, da je treba dati ustavnim vrednotam, ki bi bile prizadete z zavrnitvijo zakonov na referendumu, prednost pred pravico do referenduma. Nadaljevanje protiustavnega stanja, ki bi ga povzročila zavrnitev zakonov na referendumu, bi bilo namreč ustavnopravno nevzdržno, še posebej z vidika vloge, ki jo ima sodna oblast v pravni državi ter zlasti pri varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik.

S prvim odstavkom 21. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi je ustavnemu sodišču zaupano, da na zahtevo državnega zbora oceni, ali bi bile z odložitvijo uveljavitve oziroma z zavrnitvijo sprejetega zakona na referendumu prizadete tako pomembne ustavne vrednote, da bi bilo zaradi tega dopustno poseči v človekovo pravico do referendumskega odločanja. "Te določbe ni dopustno razlagati tako, da bi državnemu zboru omogočala zlorabo oziroma izigravanje njegove pristojnosti tako, da bi bila izničena človekova pravica do referenduma. Tega ustavno sodišče ne bi dopustilo," je navedel Tratnik.

Kot je pojasnil, je ustavno sodišče z odločbo U-I-159/08 11. decembra lani že drugič ugotovilo protiustavnost zakonske ureditve plač sodnikov. Državni zbor je za odpravo protiustavnega stanja sprejel noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi, vendar zakona zaradi vložene zahteve za zakonodajni referendum še ne veljata. To po Tratnikovih navedbah pomeni, da se zaradi neizvršitve odločbe ustavnega sodišča nadaljuje protiustavno stanje, ugotovljeno že s prejšnjo odločbo ustavnega sodišča iz leta 2006, s čimer DZ krši načela pravne države in načelo delitve oblasti.

Kot je poudarilo ustavno sodišče v odločbi št. U-I-159/08, iz načela delitve oblasti izhaja zahteva po enakovrednosti vseh treh vej oblasti, zato mora biti položaj sodne oblasti in sodnikov kot nosilcev te oblasti urejen primerljivo s položajem nosilcev drugih vej oblasti, tako da sta zagotovljeni neodvisnost sodnikov in avtoriteta sodne oblasti. Ti ustavnopravni vrednoti nista sami sebi namen, temveč sta v pomembni vlogi zagotavljanja človekove pravice do sodnega varstva in sta dva izmed temeljnih pogojev delovanja demokratične in pravne države.

Zato gre tako za spoštovanje odločb ustavnega sodišča, kar je že samo po sebi pomembna ustavnopravna vrednota, kot tudi za zagotovitev enega izmed temeljnih pogojev za učinkovito izvrševanje sodne oblasti in s tem za učinkovito varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je poudaril predsednik ustavnega sodišča.

Navedenim ustavnim vrednotam po njegovo stoji nasproti ustavna pravica do referenduma. "Razlogi, s katerimi se utemeljuje zahteva za razpis referenduma, ne kažejo, da bi bila sprejeta zakona protiustavna," je navedel Tratnik.

V pritrdilnem ločenem mnenju, ki se mu pridružuje tudi ustavni sodnik Mitja Deisinger, pa ustavni sodnik Miroslav Mozetič poudarja, da je razlaga 21. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, "kot izhaja iz odločbe, preozka in preveč restriktivna". Po njegovem mnenju lahko tako restriktivna razlaga v končni posledici pripelje do tega, da zakonodajnega referenduma ne bo več mogoče razpisati.

Takšno stanje, kot poudarja Mozetič, pa bi bilo v neskladju z 90. členom ustave. "Pomenilo bi izničenje pravice do referenduma in to brez spremembe ustave," opozarja. Prav tako Mozetič meni, da bi moralo ustavno sodišče že v tej odločbi ugotavljati, ali ni morda prišlo do zlorabe oziroma izigravanja s strani zakonodajalca.

"Izigravanje bi bilo predvsem v tem, da bi zakonodajalec v zakonski predlog, s katerim želi odpraviti že ugotovljeno ali samo zatrjevano neustavnost, vključil še vrsto drugih določb, ki ne bi bile (nujno) povezane s samo odpravo neustavnosti, in se na ta način poskušal izogniti odločanju na referendumu o teh vprašanjih," pojasnjuje.

Če bi opravili v tej odločbi tudi oceno, ali ni morda zakonodajalec zlorabil svoje pristojnosti in izigral pravico do referenduma, bi se morda celo izognili očitku, da je naša odločitev v "pomoč parlamentarni večini", je še zapisal Mozetič.

Kot je znano, je DZ na izredni seji 5. oktobra na predlog koalicije sprejel sklep, da zahtevo za razpis referenduma o sodniških plačah, ki so jo konec septembra vložili poslanci SDS in SNS, pošlje v presojo ustavnemu sodišču.

Zahtevo za ustavno presojo je podprla v koalicija, medtem ko ji je opozicija nasprotovala. Po mnenju koalicije noveli sodniške plače usklajujeta z odločbo ustavnega sodišča, po mnenju opozicije pa je povečanje sodniških plač v času gospodarsko-finančne krize neprimerno.

Za Žnidaršiča odločitev ustavnega sodišča pričakovana in smiselna

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je v odzivu na odločbo ustavnega sodišča glede referenduma o sodniških plačah dejal, da je takšno odločitev pričakoval, prav tako pa se mu zdi tudi smiselna. Dejstvo je namreč, da večina ne more odločati o vsaki stvari v državi, je dejal za STA.

Kot primer, da na referendumu ni mogoče odločati o vseh vprašanjih, Žnidaršič navaja morebiten referendum, na katerem bi ljudi povprašali, ali so zato, da imamo vsi isto plačo ali pokojnino. "Verjamem, da bi večina glasovala za, nihče pa se ne bi vprašal, koliko prispevkov je plačal kdo, ali, kdo kaj počne, da dobi takšno plačo, kot jo ima," je dejal. Po njegovem je tudi zaradi tega "logično, da sodniške plače ne morejo biti predmet referendumskega vprašanja".

Glede ločenega mnenja ustavnega sodnika Miroslava Mozetiča, v katerem ta ugotavlja, da bi razlaga 21. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, kot jo je pri odločitvi uporabilo ustavno sodišče, v končni posledici lahko pripeljala tudi do tega, da zakonodajnega referenduma ne bo več mogoče razpisati, pa Žnidaršič pravi, da nevarnosti za to ne vidi. Po njegovem namreč ustavno sodišče takšno odločitev sprejme izjemoma glede na vsebino, "v drugih primerih pa bi zagotovo tudi ravnalo v skladu z ustavo in zakonom o referendumu".

Kot težavo siceršnjega zakona o referendumu in ljudski iniciativi vidi to, da ne navaja natančno zadev, ki ne morejo biti predmet odločanja na referendumu.

DZ je na izredni seji 5. oktobra na predlog koalicije sprejel sklep, da zahtevo za razpis referenduma o sodniških plačah, ki so jo konec septembra vložili poslanci SDS in SNS, pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Zahtevo za ustavno presojo so podprli v koalicijskih SD, Zares, DeSUS in LDS, medtem ko so opozicijske SDS, SNS in SLS ustavni presoji nasprotovale.

Pavlinič Krebsovo odločitev ustavnega sodišča razveselila

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pravi, da jo je novica o odločitvi ustavnega sodišča, ki je zaustavila referendum o sodniških plačah, razveselila. Kot ocenjuje ministrica, odločitev ustavnega sodišča končuje "to poglavje v slovenski zgodovini" na primeren način.

Pavlinič Krebsova je dejala, da je vprašanje ustavnosti sodniških plač po njeni oceni ustrezno rešeno, ne le zato, ker so to vprašanje rešili v sodelovanju in konsenzu s sodniki, ampak tudi glede na to, da javno-finančnih posledic v kriznih letih ne bo.

"Upam, da bodo od tega dneva naprej sodniki lahko in tudi bodo opravljali svojo funkcijo sojenja neobremenjeni s tem, da jih izvršilna in zakonodajna veja ne obravnavata enakopravno," je še poudarila ministrica in dodala, da je bil njihov cilj, da to enakopravnost z novelo dosežejo.

Ministrstvo za pravosodje: Odločitev sodišča dokončno ureja finančno neodvisnost sodnikov

Na ministrstvu za pravosodje menijo, da odločitev ustavnega sodišča glede referenduma o sodniških plačah pomeni dokončno vzpostavitev polne finančne neodvisnosti sodnikov. V skladu z javno zavezo stavkovnega odbora zdaj na ministrstvu pričakujejo tudi dokončno odločitev o prenehanju sodniške stavke.

Kot so v izjavi za javnost zapisali na ministrstvu, je iz odločbe ustavnega sodišča mogoče sklepati, da kljub finančni krizi "osnovno vprašanje ne more biti, ali si lahko država privošči, da sodnike ustrezno plača, pač pa je, ali si lahko država privošči, da tega ne stori".

Ustavno sodišče je, kot navajajo, v odločbi namreč pojasnilo, da je zaradi učinkovitosti sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin nujno, da se izvršita obe odločbi ustavnega sodišča glede plač sodnikov (iz leta 2006 in 2008) in se tako položaj sodnikov na plačnem področju usklajuje z ustavo, saj je slednje bistvenega pomena "za stabilnost njihovega položaja ter same sodne oblasti".

Na ministrstvu za pravosodje ugotavljajo, da je z odločbo "dokončno vzpostavljena polna finančna neodvisnost sodnikov". Ob tem pa še dodajajo, da so urejene razmere v sodstvu "nujni pogoj za to, da se uveljavi reforma sodstva, o kateri trenutno odloča državni zbor".

Kek: Vsakršna drugačna odločitev US bi bila presenečenje

Za namestnika vodje PS Zaresa Francija Keka bi bilo vsakršna drugačna odločitev, kot jo je glede referenduma o sodniški plačah sprejelo ustavno sodišče, presenečenje. Če bi ustavno sodišče dovolilo referendum, bi to po njegovem ogrozilo ustavnost. Tudi sicer po njegovem vsi državljani in državljanke ne morejo odločati o plačah ene socialne skupine.

Glede ločenega mnenja ustavnega sodnika Miroslava Mozetiča, v katerem ta ugotavlja, da bi razlaga 21. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, kot jo je pri odločitvi uporabilo ustavno sodišče, v končni posledici lahko pripeljala tudi do tega, da zakonodajnega referenduma ne bo več mogoče razpisati, pa pravi, da to ne drži. Referendumi so po njegovem prepričanju namreč možni, če so smiselni.

Podobno kot ministrstvo za pravosodje tudi v Zaresu pričakujejo dokončno odločitev o prenehanju sodniške stavke. "Vzpostavljeno je ustavno stanje, zato za stavko več ni razlogov," meni Kek.

Potrč o odločitvi ustavnega sodišča: Čas je, da se osredotočimo na probleme pravosodja

Socialni demokrati (SD) po besedah poslanca Mirana Potrča pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, ki je zaustavilo referendum o sodniških plačah. Ob tem meni, da je zdaj čas, da se vsi osredotočijo na probleme sodstva. Po njegovo bi bilo zato prav, da sodniki prekinejo stavko in umaknejo tožbe proti državi zaradi premalo izplačanih plač.

Kot je v današnji izjavi za medije povedal Potrč, so v poslanski skupini SD zadovoljni z ugotovitvijo ustavnega sodišča, ki je s svojo odločitvijo poudarilo potrebo po spoštovanju ustave in delitve oblasti v Sloveniji "v smeri vloge in pomena referenduma vis-a-vis vloge in pomena spoštovanja ustavnih rešitev v celoti".

Po današnji odločitvi ustavnih sodnikov je zdaj po Potrčevo "čas in priložnost, da se vsi skupaj v državnem zboru, pa tudi v pravosodju, predvsem pa v ministrstvu za pravosodje osredotočimo na reševanje problemov pravosodja".

V tem smislu bi bilo, tako Potrč, prav, da sodniki v celoti prekinejo stavko. Prav tako bi se morali v sodniškem društvu dogovoriti, da sugerirajo svojim članom umik tožb zoper državo v zvezi z izplačili razlik v plačah za preteklo obdobje. Ta gesta bi namreč po Potrčevem mnenju pripomogla k osredotočenju na reševanje aktualnih problemov pravosodja.

Obenem Potrč poziva tudi opozicijo, naj razmisli o svoji drži do pravosodja. Po njegovo bi bilo prav, da tudi opozicija s svojimi ravnanji prispeva k uveljavljanju delitve oblasti v Sloveniji ter uveljavljanju ustavne vloge pravosodja skozi neposredno odgovornost sodnikov.

Na vprašanje STA, kako komentira pritrdilno ločeno mnenje ustavnih sodnikov Miroslava Mozetiča in Mitje Deisingerja, je Potrč poudaril, da je institut referenduma "zavestno, vendar zelo široko postavljen" in ga je zato mogoče uveljavljati "praktično brez omejitev". V tem pogledu je odločanje ustavnega sodišča o ustavni spornosti referenduma za Potrča "edini primer, ki pomeni neko zavoro v razpisovanju referenduma".

Meni tudi, da obstaja vprašanje, v kolikšni meri bi pretirano posredovanje ustavnega sodišča v vprašanjih, ki lahko pomenijo neustavno stanje, imelo negativne posledice. "V načelnem smislu z gospodoma ustavnima sodnikoma soglašam. Ali je to takšen primer ali ne, pa je težko reči," je dodal Potrč.

Roblekova: Sodniška stavka bo končana takoj, ko bosta noveli objavljeni v uradnem listu

Sodniško društvo pozdravlja odločitev ustavnega sodišča glede referenduma o sodniških plačah, je v odzivu za STA povedala predsednica društva Janja Roblek. Ob tem je kot predsednica stavkovnega odbora sodnikov zagotovila, da bo sodniška stavka prekinjena takoj, ko bosta noveli, na kateri se je nanašal referendum, objavljeni v uradnem listu.

Vsakršna drugačna odločitev, kot jo je danes sprejelo ustavno sodišče, bi bila po besedah Roblekove za Slovensko sodniško društvo presenečenje, saj ne bi temeljila na sami ustavi. Če bi namreč do referenduma prišlo, bi bil to po njihovem referendum, na katerem bi državljane spraševali, ali so za to, da se spoštujejo odločbe ustavnega sodišča.

Glede zapisanih pričakovanj ministrstva za pravosodje, da bodo sodniki zdaj končali stavko, pa je povedala, da bo ta končana takoj, ko bosta obe noveli, ki sta bila predmet referendumske pobude - to sta noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi -, objavljeni v uradnem listu. "To pa se bo zgodilo kmalu," je dejala.

Odločitev ustavnih sodnikov je za STA komentiral tudi predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, in dejal, da je takšno odločitev pričakoval.

Gorenak: Ustavno sodišče se je postavilo na stran enormnega povišanja sodniških plač

V poslanski skupini SDS obžalujejo odločitev ustavnega sodišča (US), da zaustavi referendum o sodniških plačah. Poslanec Vinko Gorenak meni, da bi sodišče z dovolitvijo referenduma lahko "odločilno prispevalo k urejanju razmer v sodstvu". Po njegovo se je US namesto na stran pravice ljudi do referenduma postavilo na stran svojih poklicnih kolegov.

Poslanec SDS je v sporočilu za javnost spomnil, da so referendumski pobudi pripravili poslanci SDS in SNS, koalicijska večina v DZ pa ju je poslala v presojo ustavnemu sodišču.

Z omenjenima zakonoma je koalicijska večina v DZ povišala plače sodnikom začetnikom za 28 odstotkov, ostalim sodnikom pa sorazmerno manj, spominja Gorenak. "Ustavno sodišče je imelo idealno priložnost, da se v tehtanju med plačami sodnikov in ustavno pravico do referenduma postavi na stran pravice ljudi do referenduma, vendar ni ravnalo tako, postavilo se je na stran svojih poklicnih kolegov sodnikov," ugotavlja.

Gorenak je ob tem mnenja, da bi US lahko z dovolitvijo referenduma odločilno prispevalo k urejanju razmer v sodstvu: "Sodna veja oblasti je danes eden najmanj učinkovitih podsistemov države, katerega neučinkovito delo plačujemo vsi davkoplačevalci."

Prav tako Gorenak opozarja, da bi sodišče lahko vsaj posredno popravilo svoje odločitve, ki jih je sprejelo "v času, ko Slovenija še ni doživljala tako hude finančne in gospodarske krize". Razmere so se po njegovo namreč drastično spremenile - "že skoraj 100.000 ljudi nima dela, zamrzujejo se plače javnim uslužbencem, povišanja pokojnin so prepolovljena, kljub temu pa se je ustavno sodišče postavilo na stran enormnega povišanja plač sodnikom".

Kot je znano, je ustavno sodišče na zahtevo DZ danes soglasno odločilo, da bi z zavrnitvijo novel zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi na referendumu nastale protiustavne posledice. Ustavno sodišče je z današnjo odločbo dalo ustavnim vrednotam prednost pred pravico do referenduma.

Sajovic: Razmislek vključenih v sprejem teh zakonov podoben odločitvi ustavnih sodnikov

Razmislek tistih, ki so bili v vključeni v sprejem zakonov za uskladitev sodniških plač z ustavo, je bil podoben odločitvi ustavnih sodnikov, je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča, ki je zaustavilo referendum o sodniških plačah, za STA dejal vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic.

"Odločitev ustavnih sodnikov se ne komentira, temveč se jih spoštuje," je poudaril.

Po njegovih besedah je minister za pravosodje Aleš Zalar večkrat odločno povedal, da se v primeru upoštevanja reforme o sodniških plačah znotraj sistema masa plač ne bo spremenila, "temveč gre samo za razporeditev znotraj sistema. Tako bo sodniških plač manj, bodo pa nekatere malenkost večje".

"Sodnikom je treba zagotoviti pogoje za normalno delo in od njih zahtevati tudi odgovornost. To je zlasti pravočasno in hitrejše sojenje," je sklenil Sajovic.

Ustavno sodišče je na zahtevo DZ danes soglasno odločilo, da bi z zavrnitvijo novel zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi na referendumu nastale protiustavne posledice.

DZ je na izredni seji 5. oktobra na predlog koalicije sprejel sklep, da zahtevo za razpis referenduma o sodniških plačah, ki so jo konec septembra vložili poslanci SDS in SNS, pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Zahtevo za ustavno presojo so podprli v koalicijskih SD, Zares, DeSUS in LDS, medtem ko so opozicijske SDS, SNS in SLS ustavni presoji nasprotovale.

Jelinčič: Odločitev ustavnih sodnikov je politična

Odločitev ustavnega sodišča, ki je zaustavila referendum o sodniških plačah, je politična oz. stanovska odločitev, meni vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič. Po njegovih besedah so ustavni sodniki pokazali, da ustavno sodišče ni strokovna ustanova, ampak stanovska organizacija, ki ščiti lastne interese in dela po ukazu vladajoče strukture.

"Zopet se je pokazalo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Ustavni sodniki so namreč kljub vsemu samo sodniki in evidentno je, da nikoli ne bodo govorili čez svoje stanovske kolege," je za STA dejal Jelinčič. Sodniki so se namreč po njegovem prepričanju "izvzeli iz slovenskega naroda in jim je čisto vseeno, kako ljudje živijo".

Vodja poslanske skupine SNS namreč ocenjuje, da se ustavno sodišče postavlja na najvišji vrh slovenske politične lestvice, "čeprav to ni res, saj mora biti razlagalec zakonodaje, ne pa tisti, ki bo ločil, kaj to je".

Državni zbor je po njegovih besedah tisti, ki lahko odločitev ustavnega sodišča sprejme ali ne. "Povsod po svetu je tako, razen v Sloveniji menijo, da so ustavni sodniki božji namestniki na zemlji in jim je dovoljeno čisto vse," pravi Jelinčič.

Hkrati ocenjuje, da bo zaradi te odločitve položaj v Sloveniji še slabši in lahko pričakujemo, da "se bo slovenski narod zbudil ter zahteval kakšne popravke". Po Jelinčičevem mnenju bodo namreč lahko nekatere skupine ljudi zahtevale podobno, češ, če imajo sodniki lahko tako visoke plače, jih imamo lahko tudi mi.

Ustavno sodišče je na zahtevo DZ danes soglasno odločilo, da bi z zavrnitvijo novel zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi na referendumu nastale protiustavne posledice.

DZ je na izredni seji 5. oktobra na predlog koalicije sprejel sklep, da zahtevo za razpis referenduma o sodniških plačah, ki so jo konec septembra vložili poslanci SDS in SNS, pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Zahtevo za ustavno presojo so podprli v koalicijskih SD, Zares, DeSUS in LDS, medtem ko so opozicijske SDS, SNS in SLS ustavni presoji nasprotovale.

SLS: Že tretja odločba proti razpisu referenduma zaskrbljujoč trend

V SLS so zaskrbljeni zaradi odločitve ustavnega sodišča, ki je zaustavila referendum o sodniških plačah, saj ustavno sodišče že tretjič zapored in drugič letos "prepoveduje" razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, so zapisali v stranki. Ob tem jih še skrbi, kaj to pomeni za prihodnje pobude za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Pravica do referenduma je tudi ena izmed ustavnih pravic, so opozorili v SLS. Tudi ob odločbi ustavnega sodišča namreč vztrajajo pri tem, da zakon o sodniških plačah v taki obliki ni dober, "še posebej ne v teh težkih časih, ko vedno več ljudi izgublja delovna mesta".

Prav tako se SLS ne strinja z določilom, ki opušča sistem določanja plač tudi glede na dodatne obremenitve in povečan - ali pomanjšan - obseg dela in ga nadomešča s sistemom fiksnosti plač.

"To namreč med drugim pomeni, da sodnikom ne zagotavlja le domnevne neodvisnosti od trenutne politične oblasti, pač pa tudi popolno inercijo pri delu, saj zagotovilo dobrega finančnega položaja ni vedno tudi zagotovilo za kakovostno in učinkovito del," so prepričani v stranki.

Spomnili so, da SLS pobude za referendum ni podprla, kljub temu, da se s predlogom zakona ne strinja. Kot so pojasnili, je po njihovem mnenju z vidika najbolj vitalnih nacionalnih interesov pomembnejši naknadni zakonodajni referendum v zvezi z arbitražnim sporazumom o meji s Hrvaško.