Najbolj si želijo v novi grad

Oglas

Ob zares bogati in uspešni zgodovini te osrednje glasbene ustanove na Loškem pa je največja želja več kot 40 profesorjev in 354 učencev ter njihovih staršev selitev v nove prostore.

Po denacionalizaciji visoka najemnina

Glasbena šola Škofja Loka namreč gostuje v Puštalskem gradu, ki je po končanem denacionalizacijskem postopku pred šestimi leti prešel v zasebne roke, kar za glasbeno šolo pomeni visoke stroške najemnine (šest tisoč evrov na mesec) in nezmožnost nujne obnove oziroma posodabljanja prostorov. "Hkrati je Puštalski grad za nas postal premajhen, saj smo ustanovili precej orkestralnih in komornih zasedb, za skupinsko vadbo pa nimamo prostorov," je poudaril Peter Kopač, ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka. Že odkar se je iz starološkega gradu na drugem koncu mesta izselil Poštarski muzej, se ta grad kar sam po sebi ponuja za potrebe glasbene šole. "Res, to za prihodnost ostaja naša največja želja. Ideja se vnovič oživlja, prostore smo si ogledali in že zdaj so primernejši od sedanjih v Puštalskem gradu. Ponuja se celo možnost oddelka srednje glasbene šole, kar bi bil za nas zares velik uspeh in naš cilj za prihodnje desetletje," je povedal Peter Kopač.

Lastnik starološkega gradu je prek ministrstva za delo država, pogovori tečejo v tej smeri, da bi za obnovo vsak nekaj prispevala razna ministrstva in občina, ki bi nazadnje postala lastnica gradu, glasbena šola pa bi dobila tako nujno potrebne prostore. Na videz preprosta rešitev pa bo za vse vpletene po izkušnjah sodeč velik zalogaj in bo za to verjetno žal potrebnega še precej časa. "Naša glasbena šola je zagotovo med najboljšimi takšnimi ustanovami v državi in si vsaj to pozornost zasluži," je prepričan Peter Kopač.

Uspešen učenec Jan Miljković, danes Jan Plestenjak

Glasbena šola Škofja Loka je bila ustanovljena 1. septembra 1949, vpisanih pa je bilo 84 odraslih učencev, ki so se lahko učili violino, klavir, flavto, klarinet, solopetje in nauk o glasbi. Število inštrumentov so iz leta v leto povečevali, ustanavljali razne orkestre, se selili iz ene v drugo stavbo in na koncu pristali v Puštalskem gradu. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je otroški pevski zbor prevzel znameniti Janez Kuhar, ki ga je nato nasledila Vera Mlejnik. V začetku osemdesetih let so začeli sodelovati na tekmovanjih in učenka Polona Brvar je kar takoj dosegla prvo mesto v Jugoslaviji. Takšnih uspehov je bilo nato še več, izstopajo flavtisti profesorice Drage Ažman in kitaristi žal (prezgodaj) pokojnega Uroša Lovšina. Mimogrede, njegov zelo uspešni učenec je bil tudi Jan Miljković, danes vsem v Sloveniji bolj znan kot Jan Plestenjak.

Pred nekaj leti je začel delovati orgelski oddelek, ustanovili so kitarski orkester, pihalni orkester, njihov godalni orkester je predlani dobil prvo nagrado na 55. evropskem tekmovanju v Belgiji. Vse to so dokazi, da bo jutrišnji koncert res prava paša za ušesa, "nagrada" v obliki novih prostorov pa bi bila več kot zaslužena.