Kmalu znana cena poglobitve železnice

(Foto: Matej Povše)

Za zdaj o tem, za kakšno različico poteka železniških prog se bo odločila država, ne na ministrstvu za promet ne na ministrstvu za okolje in prostor uradno ne želijo govoriti in odgovarjajo, da bodo počakali na štiri rešitve, ki jih bo še ta mesec ovrednotila študija razvoja javne železniške infrastrukture v ljubljanskem železniškem vozlišču. To pripravljajo Ingenieurbüro iz Düsseldorfa, Vepro-Verkehrsbau Projekt iz Berlina, Omega Consult, DDC ter ljubljanska fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

O štirih različicah vozlišča v strokovni javnosti govorijo že dlje časa, vsaka različica pa je tudi pomembno dražja od druge. V eni od predstavitev, ki so jo konec 2006 pripravili v Javni agenciji za železniški promet, je različica s tovorno in hitro obvozno progo v predoru pod Rožnikom ter poglobljenim potekom pod mestom in železniško postajo ocenjena na 2,2 milijarde evrov, medtem ko bi najcenejša različica s potekom potniških linij "na nivoju" in obvozno tovorno progo od Studenca do Zadobrove, Črnuč, Ježice mimo Dravelj ter zahodno od Rožnika do Dolgega mostu stala "le" 687 milijonov evrov.

Dokaj razumljivo je Mestna občina Ljubljana najbolj naklonjena ravno dražji, poglobljeni različici, ki bi po besedah Alenke Pavlin z občinskega oddelka za urejanje prostora v čim večji možni meri zavarovala vodovarstveno območje ljubljanskega polja. Poleg tega bi se s poglobitvijo sprostilo deset blokiranih ulic, ki jih prekinjajo železniške proge, in ogromna zemljišča v samem središču mesta. Ni pa nujno, da bo sanje o poglobljeni železnici uslišala država, saj se zdi, da je edina usklajena točka ta, da se iz mesta umakne železniški tovorni promet, spet pa sta možni tako poglobljena proga kot proga, ki bi jo speljali okoli mesta.