Vlada krepi vlogo kmetijskega sklada, a mu jemlje denar

Hrvoje Teo Oršanič: Predlagana novela zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov slabi javno gozdarsko službo in daje dodatne pristojnosti skladu. S tem se nam bo zgodilo tudi to, da bodo po isti parceli hodili trije strokovnjaki iz treh različnih institucij in nastala bo velika zmešnjava. (Foto: osebni arhiv)

Oglas

Hrvoje Teo Oršanič, magister naravoslovnih znanosti in okoljsko naravnani gozdar, pa je prav zaradi kritik, ki jih je izrekel na nekatere predlagane zakonske rešitve, najverjetneje ostal brez obljubljene službe na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Kmetijski minister Milan Pogačnik ga je namreč pred časom povabil na pogovor z namenom, da bi zamenjal generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Andreja Drašlerja. "Po pogovoru je bil minister z mano zelo zadovoljen, zato je bilo dogovorjeno, da bom prevzel to funkcijo. Toda ko sem oddal program, mu ni bilo najbolj všeč moje stališče do predlagane novele zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zapisal sem, da me zelo moti, ker ta zakon prinaša obremenitev državnega proračuna, ne strinjam pa se niti s slabljenjem javne gozdarske službe, saj zakon predvideva prenos približno dvajsetih delavcev Zavoda za gozdove Slovenije na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Pri gozdarstvu gre za ohranjanje biotske raznovrstnosti na eni strani in za zagotavljanje gospodarskih interesov na drugi. Hodimo po zelo tanki črti med tema zelo pomembnima segmentoma in po mojem mnenju lahko temu uspešno streže le solidna javna gozdarska služba in nihče drug," meni Hrvoje Teo Oršanič, ki je zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije. Po njegovem bi bila najbolj gospodarna rešitev, če bi državne gozdove upravljal (ne gospodaril z njimi) prav zavod, "saj ima najboljšo terensko službo, ima kakovostne baze podatkov in tudi 15-letno tradicijo kakovostnega dela".

S takšnim predlogom pa se je Oršanič, kot sam pravi, skoraj zameril ministru Pogačniku. "Očital mi je tudi, da sem preveč okoljsko usmerjen, kar je smešno in postavlja pod vprašaj marsikaj, tudi to, ali slovenska pa tudi evropska politika mislita zares glede skrbi za okolje. Osebno pa si ta 'očitek' štejem v plus, saj sem prepoznaven prav po svoji okoljski usmerjenosti. Imam namreč reference s področja lovstva, gozdarstva in varstva narave ter si ne predstavljam gozdarja na visokem položaju, ki takšnih kvalitet ne bi imel, saj v redno gozdarsko delo uvajamo tudi naravovarstveni nadzor," pravi Oršanič.

Pomisleke o načrtovanem prenosu zaposlenih z Zavoda za gozdove Slovenije na sklad, kjer naj bi nadzorovali koncesionarje, ki gospodarijo v državnih gozdovih, so imeli tudi na finančnem ministrstvu, saj bi se po njihovem mnenju zaradi tega javni gozdarski službi proračun znižal. Po drugi strani bi moral sklad denar za nove zaposlene zagotavljati iz prihodkov od poslovanja, ki pa jih bo imel z uveljavitvijo predlaganega zakona vsaj devet milijonov evrov manj na leto kot doslej. Za nameček naj bi ta izpad prihodkov skladu iz državnega proračuna začeli nadomeščati šele leta 2012, kar pomeni, da bo v prihodnje kupoval še manj kmetijskih zemljišč in gozdov in se bo še bolj oddaljil od svoje temeljne funkcije - da z odkupom, prodajo ali menjavo zemljišč zagotavlja smotrno zaokroževanje površin.

"Koncesionarji si praktično sami določajo rento"

Boštjan Škrlep iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki skrbi za gozdove v Železnikih, je na nedavnem posvetu Gozdovi in gozdarstvo v Sloveniji, ki ga je organiziral Forum 21, predlagal ukinitev gozdarskega dela sklada, njegove naloge pa bi prenesli na Zavod za gozdove Slovenije. "Gozdna gospodarstva, ki imajo koncesijo v državnih gozdovih, v poslovanju s skladom sama sebi razvrščajo les v razrede, praktično si sama določajo rento. Če so lani posekala dober milijon kubičnih metrov lesa in je država pobrala šest milijonov evrov rente, trdim, da bi je lahko veliko več, če bi nasproti gozdnim gospodarstvom stal nekdo, ki bi določil drevo za posek in ki ve, kakšne kakovosti je, ali bi to kakovost znal dobro oceniti. To pa smo prav mi, gozdarji na terenu, in ne tistih 30 ali 40 gozdarjev, kolikor naj bi jih imel sklad v prihodnje," utemeljuje svoj predlog Škrlep.