Dnevnik.si- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
Ker gre za nujni postopek, bi Sodišče Evropskih skupnosti za oblikovanje mnenja o prvem slovenskem primeru potrebovalo od okoli enega meseca in pol do največ treh mesecev, ocenjuje pravosodni minister Aleš Zalar. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)
- Oglas
Slovenija je tako prvič sprožila t. i. predhodni postopek, s katerim omenjeno sodišče prosi za mnenje. To je sicer stalna praksa držav članic EU; nekatere nove članice so to storile že večkrat. Postopek je 20. oktobra sprožilo višje sodišče v Mariboru. Sodnik Branko Reisman je ob tem tudi predlagal nujni postopek, ker gre za varstvo koristi otroka. "Prišlo je do situacije, ko sta trčili dve sodni odločbi - sodna odločba italijanskega sodišča, ki je otroka dodelilo v varstvo očetu, in sodna odločba slovenskega sodišča, ki je izdalo posebno začasno odredbo in zaradi varstva koristi otroka dalo materi," je pojasnil pravosodni minister Aleš Zalar.
Tako sedaj čakamo na razlago in uporabo uredbe, ki se uporablja pri urejanju vprašanj v zvezi z razmerji med starši in otroki. Ker gre za nujni postopek, je pričakovati, da bo Sodišče Evropskih skupnosti za oblikovanje mnenja o prvem slovenskem primeru potrebovalo od okoli enega meseca in pol do največ treh mesecev. "Tisto, kar je dobro, je to, da obstaja možnost, da bi v nadaljevanju, če bi Slovenija to zahtevala, lahko prišlo do glavne obravnave v Luksemburgu, kjer bi postopek potekal v slovenskem jeziku," je še povedal Zalar.
Mnenje evropskega sodišča je zavezujoče
Generalna direktorica direktorata za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč pri pravosodnem ministrstvu Katja Rejec Longar je pojasnila, da nacionalna sodišča sodišče v Luksemburgu prosijo za mnenje vedno, kadar gre za vprašanje veljavnosti ali razlage evropskega prava. Če se sodišče denimo sreča z vprašanjem, kako razlagati neko evropsko uredbo oziroma z vprašanjem veljavnosti uredbe ali drugega akta, ki je neposredno uporaben, mora za mnenje vprašati Sodišče Evropskih skupnosti. "Namen teh vprašanj je namreč ravno to, da se zagotovi enotno uporabo evropskega prava v vseh državah članicah," je poudarila Rejec-Longarjeva. Če bi si vsaka država evropsko pravo razlagala po svoje, tako kot bi ji najbolj ustrezalo, bi nastala anarhija.
Države predhodni postopek sprožijo pri zanjo zelo pomembnih vprašanjih, pri čemer gre velikokrat za pomembna politična vprašanja, denimo o posrednem ali neposrednem učinkovanju neke direktive na pravno ureditev v državi članici. Sodišče Evropskih skupnosti lahko za zdaj za mnenje zaprosi le najvišje sodišče v državi - to je pri nas vrhovno sodišče, z novo lizbonsko pogodbo pa bo to lahko storilo vsako sodišče. Le kadar gre za nujne postopke, kot je denimo omenjeni prvi slovenski primer, pa lahko Sodišče Evropskih skupnosti za mnenje že zdaj zaprosijo tudi druga sodišča.
Odločitev oziroma mnenje, ki ga glede določenega vprašanja poda sodišče v Luksemburgu, je za državo članico zavezujoče. "Pričakuje se, da se tako razsodbo glede interpretacije evropske zakonodaje upošteva tudi v drugih enakih primerih," je pojasnila Rejec-Longarjeva. Po njenem pa to seveda ne pomeni, da nacionalno sodišče enakega pravnega vprašanja ne more odpreti v kakšnem novem primeru.
Vlada bi morala k problemu resno pristopiti
Prav skozi ta predhodna vprašanja se je oblikoval velik del evropske politike, denimo celotna doktrina, da je evropsko pravo nad nacionalnim. "Zato je zelo pomembno, da se postavljajo ta vprašanja. Tudi vlade bi se morale pogosteje odločati intervenirati na tem področju in tako podati neka vladna oziroma nacionalna stališča o teh vprašanjih, kar pa se pri nas na žalost ne dogaja prav pogosto," je opozorila Rejec-Longarjeva.
EU sicer izobraževanju sodnikov namenja vedno več pozornosti. V veliko primerih namreč prihaja do tega, da sodniki evropske zakonodaje ne poznajo dovolj dobro in je posledično tudi ne izvajajo, so nam povedali diplomatski viri. To pa ni praksa zgolj v eni, ampak v veliko državah članicah. Po mnenju Katje Rejec Longar slovenski sodniki, pa tudi odvetniki v civilnih postopkih sploh ne vedo, da cel korpus evropskega prava za državo velja neposredno in bi ga zato morala tudi sodišča uporabljati neposredno. Sodišča tako denimo sodijo v neki zadevi po nacionalnem pravu, ne vedo pa, da je mogoče ista problematika v evropski zakonodaji urejena povsem drugače. V pravniških krogih nekateri tudi ocenjujejo, da je našim sodnikom nerodno, bali naj bi se namreč, da se bodo osmešili, če bodo sodišče v Luksemburgu vprašali za mnenje.
Nekatere države imajo po besedah Rejec-Longarjeve zelo jasno strategijo, kako se lotevati postopkov pred Sodiščem Evropskih skupnosti, medtem ko naša država te strategije nima. "Vlada bi morala bolj resno pristopit k temu, da se naredi neka strategija in določi teme, pri katerih je nujno, da se postopkov pred Sodiščem Evropskih skupnosti udeležimo kot intervenient. Tako bi tudi sodišča v svojih konkretnih primerih vedela, kdaj morajo sprožiti postopek," je še opozorila Rejec-Longarjeva.
Postopek za sprejem predhodne odločbe
Sodišča v vsaki državi EU so odgovorna za pravilno uporabo zakonodaje EU. Vendar pa obstaja nevarnost, da bodo sodišča v različnih državah različno razlagala to zakonodajo. Da bi to preprečili, obstaja postopek za sprejem predhodne odločbe. To pomeni, da nacionalno sodišče v primeru kakršnih koli dvomov glede razlage ali veljavnosti zakonodaje EU lahko ali pa tudi mora prositi Sodišče Evropskih skupnosti za nasvet.
Nove članice ne postavljajo vprašanj
Sodišče Evropskih skupnosti je v letu 2008 največ sodnih zadev (pri čemer ne gre samo za predhodna vprašanja) obravnavalo s področja kmetijstva, sledijo okoljski in potrošniški spori ter spori s področja obdavčitev. Številčno gledano je največ predhodnih vprašanj v letu 2008 postavila Nemčija, sledita Italija in Nizozemska. Poleg Slovenije Sodišču Evropskih skupnosti v letu 2008 niso postavile niti enega vprašanja še Romunija, Slovaška, Malta, Bolgarija in Madžarska, po eno pa so postavile Portugalska, Ciper in Češka. Od leta 1952 do danes je največ predhodnih vprašanj postavila Nemčija (1672), sledi Italija (978), tretja pa je Francija (755).
GROF THURN ponedeljek, 09.11.2009 ob 08:03
Bäckman: Berglund je naredil veliko napako
Docent kriminologije meni, da je Berglund blatil Janšo
8. november 2009 ob 23:48
Ljubljana - MMC RTV SLO
Te dni minevata dve leti, odkar v Šoštanju sestavljajo oklepnike. Kljub sumom korupcije, ki spremljajo posel s Patrio, obrambno ministrstvo do danes ni uveljavilo protikorupcijske klavzule in prekinilo pogodbe.
Ta teden so se nadaljevala tudi zaslišanja prič in osumljencev. V Sloveniji in na Finskem še vedno odmevajo izjave glavnega finskega preiskovalca Kaja Erika Björkqvista, da se v dokaznem gradivu večkrat pojavlja ime Janeza Janše.
Janša je takšne trditve zavrnil kot laži: "Moje ime se ne pojavi večkrat v mnogih dokumentih, vsaj ne v teh, ki so mi jih predstavili."
Čeprav Björqkvist načelno ne daje izjav za slovenske medije, se je tokrat za TV Slovenija vendarle odzval. Novinarju Mateju Hlebšu je v telefonski izjavi dejal: "Sem finski policist in ne lažem. Javnosti nisem lagal, ne smem lagati."
Nasprotujoča si mnenja prihajajo tudi iz Finske. Docent kriminologije na Univerzi v Helsinkih Johan Bäckman je namreč prepričan, da finska policija nima uporabnih dokazov proti Janši in da je prav zato policija sama novinarju Berglundu dala neke podatke iz preiskave, da bi ta s svojo oddajo Renica o Patrii poskrbel za dodaten pritisk: "Na Finskem je že kar navada, da policija sporoča podatke novinarjem. Zelo verjetno je policija mislila, da bi ji tak škandal koristil pri kaznivem dejanju. Toda v oddaji Resnica o Patrii je Berglund naredil veliko napako, saj bi moral v oddaji povedati, da imajo dokaze le za načrt, kako bi Patria podkupila Janšo."
A kot je znano, je Berglund izrekel trditev, da Patria je podkupila Janšo. Bäckman je ob tem dodal: "S to trditvijo je resno blatil Janševo ime in to je zločin proti Janši."
To naj bi po objavi Resnice o Patrii spoznali tudi Berglund in policija, ki zdaj za vsako ceno želijo najti neke dokaze, pravi Bäckman. Dokler teh dokazov ni, pa je v interesu ne le novinarja Berglunda, ampak tudi kriminalista Björkqvista, da preiskava še čim dlje traja in da njeni izsledki še nekaj časa ne pridejo v roke finskih tožilcev in sodišča, je prepričan Bäckman: "Finska policija zdaj širi podatek, da je Janša prejel visoko podkupnino. Na tem namreč temelji njihova preiskava. Če bo dokazano, da je bila njihova hipoteza napačna, se finska policija lahko znajde pred sodiščem. Enako velja tudi za finsko javno televizijo YLE."
B. R.