Pred podnebnim zasedanjem ZN v Koebenhavnu Slovenija napoveduje, da se bo zavzela za 80-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2050. (Foto: AP)
- Oglas
S tem je vrh slovenske politike pred podnebnim zasedanjem ZN v Koebenhavnu prvič odločneje napovedal, kakšna stališča bo zagovarjala naša država decembra na Danskem pri sklepanju svetovnega podnebnega dogovora.
Kljub temu v vladnih vrstah opozarjajo, da gre le za pogajalska izhodišča, katerih uresničitev je navsezadnje poleg EU odvisna tudi od zavez drugih držav po svetu (predvsem ZDA, Kitajske, Indije, Brazilije, Južnoafriške republike in drugih). V nasprotnem primeru Evropska unija (in znotraj nje Slovenija) "ne more, niti ne sme sama prevzeti celotnega bremena za reševanje globalnega problema," so še sporočili iz vlade.
Ambiciozni predlog deklaracije državnega zbora predvideva zavzemanje Slovenije za 80-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2050, naša država pa naj bi se po predlogu državnega zbora zavzemala tudi za 40-odstotno znižanje v razvitih državah do leta 2020 (cilji EU se na tem področju gibljejo od 25 do 40 odstotkov do leta 2020). Vlada je sicer v svojih stališčih srednjeročni cilj za razvite države opredelila z najmanj 30-odstotnim znižanjem, kar vseeno pomeni, da se bo Slovenija zavzemala za ukrepe, ki so v skladu s priporočili medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC) in vodijo k omejitvi dviga globalne temperature za največ 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo.
Nevladne okoljske organizacije Focus, Umanotera, Greenpeace Slovenija in mladinsko združenje Brez izgovora so potezo vlade pozdravile in hkrati opozorile, da podporo ambicioznemu in pravičnemu globalnemu podnebnemu sporazumu, ki je rdeča nit deklaracije državnega zbora, izreka tudi vedno večji krog civilne družbe in posameznikov v Sloveniji. Doslej so namreč v okviru slovenske podnebne kampanje za peticijo Ukrepaj zdaj! (www.ukrepajzdaj,org) zbrali več kot 8170 podpisov, pobudo pa je podprlo tudi 27 organizacij in podjetij.
Dnevnik.si












































k ponedeljek, 09.11.2009 ob 10:07
ja kdo bo pa to plačal in sicer za hibridne avte elktriko na sonce in ogrevanje na sonce ? Kopač morda ?