Naši spomeniki v Bakuju in Istanbulu

(Foto: Jaka Adamič)

"Poudarek v naslovu je na besedi 'skupna' je dodal Jagland, ko je govoril o identiteti Evrope 20 let po padcu berlinskega zidu. "Gre za ohranjanje skupne dediščine, skupnih interesov, skupnega mišljenja in skupne prihodnosti." V Unionski dvorani so včeraj, nekaj dni pred iztekom polletnega slovenskega predsedovanja Svetu Evrope, pod skupnim pokroviteljstvom evropske komisije sprejeli ljubljansko deklaracijo, ki na temeljih evropske dediščine govori o spravi med narodi, dialogu med kulturami, socialnem vključevanju, varstvu okolja in gospodarskem razvoju.

Slovenska ministrica za kulturo Majda Širca je na popoldanski okrogli mizi, ki jo je vodila, predstavnike evropskih držav od Azerbajdžana do Španije in od Grčije do Poljske prosila, naj predstavijo svoje specifične poglede na to, kako skozi kulturno dediščino razmišljati o medkulturnem dialogu. Ministričino prošnjo so ministri in njihovi namestniki vzeli resno. "Ko je Rusija lani izvajala agresijo nad našo državo, smo morali prositi Svet Evrope, naj bdi nad našimi kulturnimi spomeniki," so rekli Gruzijci. "Ker je Turčija okupirala severni del otoka, ima naša država posebno občutljiv odnos do varovanja kulturne dediščine," so dejali Ciprčani. "Upravljanje kosovskih spomenikov je močno vidno v našem državnem proračunu, manj pa jih vidimo," je rekel predstavnik Srbije. Samozavestnejše države so se oglašale v širšem kontekstu. "Pri varstvu dediščine že zdaj upoštevamo koncepte Evropske unije," so povedali Turki. "Istanbul pa bo leta 2010 evropska prestolnica kulture." "Leta 2011 bomo z Unescom in Svetom Evrope organizirali svetovni forum medkulturnega dialoga," je napovedal predstavnik Azerbajdžana, ki je med vrsticami govoril tudi v imenu muslimanskih držav. "Upam, da bodo predstavniki evropskih držav na tem forumu zelo dejavni," je dodal, potem ko je nekatere države okrcal, ker se dialogu z muslimanskimi deželami izogibajo. "Na provokacijo Gruzije ne mislimo odgovarjati, za takšno govorjenje v tej dvorani ni mesta, saj govorimo o kulturnih vrednotah," se je odrezala predstavnica Moskve. Ne glede na to so vse države poudarjale kulturno in nacionalno raznolikost svojih spomenikov in kot posebno kategorijo izpostavljale čezmejno prelivanje kultur in njihovega ohranjanja. V duhu evropske enotnosti in sprave sta bili včeraj pred koncem programa podpisani še skupna ministrska izjava jugovzhodnih evropskih držav o obnovi kulturne dediščine in izjava držav z območja Črnega morja in južnega Kavkaza o izvedbi pilotnega projekta za obnovo kulturne dediščine v zgodovinskih mestih. Posebno zasedanje ministrov teh držav se bo v Ljubljani odvijalo še danes.