Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, simbolična slika.
Po uredbi o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu so do pomoči de minimis za mleko upravičene samo tiste kmetije, ki imajo vsaj enega člana obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanega iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Toda zapletlo se je, ker so pristojni "pozabili", da obstajata dve kategoriji obveznih kmečkih zavarovancev - tisti, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi katastrskega dohodka, in tisti, ki so v sistem obveznega zavarovanja vstopili prostovoljno, oboji pa plačujejo povsem enake dajatve.
Po prvotnih načrtih naj bi denar dobili le prvi, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije pa po navedbah MKGP zahtevata, da se med upravičence do denarne pomoči uvrsti tudi prostovoljne zavarovance, četudi bodo zaradi tega denar dobili šele v letu 2010, ne pa že prihodnji mesec, in četudi ga bo manj na posamezno žival.
Na MKGP pravijo, da bodo odločitev, ali bodo v ukrep vključili tudi prostovoljno zavarovane kmete, sprejeli prihodnji teden. Podatka, koliko jih je, pa še nimajo, saj Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vodi podatke o kmetijskih zavarovancih, ki so prostovoljno vstopili v obvezni sistem zavarovanja, skupaj z drugimi zavarovanci. "Zavod tako ne more ministrstvu posredovati baze s temi podatki, saj baza vsebuje osebne podatke tudi drugih zavarovancev. Lahko pa zavod preveri sezname potencialnih upravičencev, ki mu jih bo posredovala Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja," so nam pojasnili na MKGP.
Posavci in Podravci brez pomoči
Vlada je (enako kot za mleko) dva milijona evrov pomoči iz ukrepa de minimis namenila tudi pridelovalcem pšenice, ki so bili oškodovani zaradi obilnega poletnega deževja. Ti bodo, kot je bilo načrtovano, dobili 115 evrov na hektar, pogojev za pridobitev pomoči pa MKGP ne bo spremenilo. To so namreč zahtevali pridelovalci iz Posavja in Podravja, saj so po odločitvi posebne strokovne komisije MKGP do pomoči upravičena samo tista območja, kjer je bilo med 15. junijem in 15. julijem 2009 padavin za 50 odstotkov več od dolgoletnega povprečja. V Podravju pravijo, da je ta kriterij krivičen, saj problem letošnjega pridelka pšenice ni bila le količina, temveč tudi pogostost padavin. Zaradi tega je bila pšenica na Ptujskem in Dravskem polju izjemno slabe kakovosti, iz pomoči de minimis pa naj bi neupravičeno izpadlo okoli 3000 hektarjev tamkajšnjih polj. Na MKGP pa poudarjajo, da so v strokovni komisiji, ki je določila merila za dodelitev pomoči, sodelovali tudi predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. A so glavno besedo očitno imeli Pomurci...
Dnevnik.si









































Komentarji