Predsednik države Danilo Türk opozarja, da je bilo po podpisu sporazuma kar nekaj primerov hudega obtoževanja in neciviliziranega govora, sam pa želi, da bi bila razprava v postopku verifikacije sporazuma razbremenjena hudih obtožb, predvsem pa neciviliziranih in sovražnih izrazov. (Foto: dokumentacija Dnevnika)
Glede na naravo sporazuma, katerega bistvo je po njegovem mogoče razumeti brez težav (prav tako pa tudi manipulacije, ki nastajajo okrog njega), se predsedniku "ne zdi pretirano", da bi o njem odločali volilci. Odločali bi namreč o bistvenem vprašanju: ali naj se nadaljuje status quo - "začasno stanje, ki je bilo nekoč opisano kot stanje umikanja in kjer imamo de facto sredinsko črto v Piranskem zalivu in določene koščke ozemlja, ki jih dejansko nadzoruje Hrvaška". Arbitražni sporazum je način, kako je mogoče to končati in uresničiti nacionalne interese, je povedal predsednik Türk. Prepričan je, da se v Sloveniji krepi razumevanje, da se bliža čas pomembnih odločitev. Ideja vlade, da bi ustavno sodišče presodilo skladnost sporazuma z ustavo, ter vprašanje, ali je za njegovo ratifikacijo potrebna dvetretjinska podpora, je po njegovem lahko predmet presoje, vendar pa "pravno gledano" ne vidi razlogov, zakaj bi bila za ratifikacijo potrebna dvetretjinska večina.
Pogum velja
Arbitražni sporazum Sloveniji omogoča, da doseže svoje nacionalne interese, pravi predsednik, a tudi on priznava, da sporazum prinaša tudi razumna tveganja. Vendar Slovenija ni prvič v podobnem položaju - leta 1991 se je predala arbitražni komisiji v zvezi z razpadom Jugoslavije, kjer pa so bili sprejeti vsi glavni argumenti in sledilo je mednarodno priznanje Slovenije, je spomnil predsednik. Tudi takrat je bilo veliko dvomov in dvomljivcev, toda veljalo je pravilo, da korajža velja in to pravilo velja tudi danes. "V Slovenski politiki je vedno tudi nekaj cagavosti. Zdaj je prišel čas, da se cagavost konča, da se umikanje konča, da gremo pogumno naprej in da rešimo ta spor," spodbuja predsednik države.
V zvezi s kritikami na račun sporazuma tudi kot mednarodni pravnik trdi, da ta Sloveniji zagotavlja stik z odprtim morjem in na ustrezen način vključuje načelo pravičnosti. Stik z odprtim morjem (angl. junction), kot je zapisano v sporazumu, pomeni spoj, fizični stik, in arbitražno sodišče pri razsojanju o tem ne bo imelo težkega dela. Pravila o razlagi mednarodnih pogodb so namreč jasno določena in niso odvisna od samovolje tistih, ki sporazum razlagajo, zlasti pa niso odvisna od prevodov. Pri tem tudi poudarja, da je sporazum Drnovšek-Račan dal neki model, kako bi ta stik lahko določili. Prav ta model, ki je pokazal, do kod je v bližnji preteklosti prišlo soglasje sosednjih držav, bo pomemben za arbitražno odločanje in ga arbitražni postopek ne bo mogel ignorirati.
Potreben je celovit pogled
Časovnica, po kateri bo arbitražni tribunal začel delati šele po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU (kar pomeni, da bo Hrvaška vstopila v EU brez rešenega mejnega vprašanja), po besedah predsednika republike Danila T
Dnevnik.si













































Komentarji