Plače v Sloveniji so med najbolj obremenjenimi na svetu: Delodajalci zahtevajo razbremenitev plač

V Sloveniji je treba pri neto plači v višini 600 evrov odšteti 393 evrov davkov in prispevkov, kar je 85 evrov več kot v Nemčiji in 65 evrov več kot v Avstriji. Pri 1000 evrih neto plače znaša v Sloveniji bruto plača 1763 evrov, kar je skoraj 200 evrov več kot v Avstriji in okoli 130 evrov več kot v Nemčiji, kaže analiza Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS). Še mnogo bolj pa so v Sloveniji obremenjene visoke plače. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika)

Še bolj so obremenjene višje plače. Davki in prispevki pri neto plači v višini 3000 evrov znašajo v Sloveniji več kot 3700 evrov ali 235 evrov več kot Avstriji, skoraj 260 evrov več kot v Nemčiji in kar 1114 evrov več kot v Franciji. Analiza ZDS-ja tako le potrjuje ugotovitve številnih raziskav (KPMG, Forbes, OECD…), ki so v zadnjih tednih opozorile na izjemno visoko davčno obremenitev v Sloveniji, zlasti kar se tiče visokih plač.

Obremenitev presega polovico bruto plače

Medtem ko so višje plače zlasti na primer v Franciji močno razbremenjene, je povsem drugače v Slovenji. Delež neto plače v višini 600 ali 1000 evrov se v skupnih mesečnih stroških delodajalca vrti okoli 65 odstotkov, pri plačah v višini 3000 evrov pa znaša le še 46 odstotkov. Do podobnih ugotovitev sta prišli tudi analizi Forbesa in revizijske hiše KPMG. KPMG je izračunala, da ima državljan Slovenije pri 100.000 ameriških dolarjih bruto letnega prihodka (to so štiri povprečne slovenske plače) s skupno 54,9 odstotka najvišjo stopnjo obdavčitve prihodka in socialnega prispevka posameznikov na svetu. Sledita ji Hrvaška s 53,5 odstotka in Madžarska z 48,1 odstotka. Forbes pa je ugotovil, da je v Sloveniji samski zaposleni pri 50.000 evrih bruto plače v letu 2007 prejel le 25.800 evrov neto plače ali 52 odstotkov bruto plače, kar je najnižji neto izkupiček od vseh držav na svetu. Za primerjavo: neto izkupiček v Avstriji znaša 62 odstotkov bruto plače, na Portugalskem 64 odstotkov, na Irskem 72 odstotkov, na Slovaškem 79 odstotkov, v Rusiji in Ukrajini pa kar 87 odstotkov. Pri tem je zanimivo, da je skupna prispevna stopnja zaposlenega in delodajalca za socialno varnost v Sloveniji nižja kot v večini evropskih držav; v Avstriji je na primer višja za 4 odstotne točki, na Madžarskem pa za skoraj 11 odstotnih točk. Na ZDS-ju menijo, da so stroški višjih plač tako visoki tudi zato, ker v Sloveniji v nasprotju z večino drugih držav ni limitiranega dohodka, od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost. Maksimalni mesečni dohodek, od katerega se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša na primer v Avstriji 3930 in v Nemčiji 5300 evrov. V Franciji je ta dohodek za delodajalce limitiran pri 2140, za zaposlene pa pri 2773 evrih, na Madžarskem pa za zaposlene pri 2190 evrih, medtem ko za delodajalce ni določen.

Bistveno manj je obdavčen kapital

Na ministrstvu za finance priznavajo, da je davčna obremenitev slovenskih plač res nad povprečjem držav OECD, poudarjajo pa, da "nikakor niso najbolj obremenjene".

Kot kažejo podatki OECD, na katere se ministrstvo sklicuje, so bruto plače v višini dveh tretjin povprečne plače (okoli 940 evrov bruto), obremenjene s 30,1 odstotki, kar je za dobrih 8 odstotnih točk več, kot znaša povprečje OECD. Od povprečne plače v višini 1415 evrov bruto je v Sloveniji potrebno za davke in prispevke odšteti 33,1 odstotkov, pri bruto plači v višini 167 odstotkov povprečne plače (okoli 2350 evrov bruto) pa 38,8 odstotkov. Obe omenjeni plači sta za skoraj 7 odstotnih točk bolj obremenjeni od povprečja držav OECD. Podatki sicer kažejo, da so omenjene plače bolj obdavčene na Danskem, v Belgiji, v Nemčiji, na Nizozemskem in na Madžarskem.

Dejstvo, da so visoke plače v Sloveniji ekstremno obremenjene, skuša ministrstvo relativizirati s podatkom, da plače v višini štirih povprečnih plač prejema le dober odstotek državljanov. Pri tem poudarjajo, da imajo davčni zavezanci z dohodkom med štirimi in desetimi povprečnimi plačami od 10 do 25 odstotkov dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala), tisti z dohodki, višjimi od desetih povprečnih plač, pa kar 53 odstotkov. Dohodki iz kapitala so sicer obdavčeni le z 20-odstotno stopnjo.

Delo je čedalje dražje

V ZDS-ju opozarjajo, da se povprečna urna postavka stroška dela kljub odpravi davka na izplačane plače še povečuje. Po podatkih Eurostata se je strošek dela v drugem četrtletju 2009 v primerjavi z enakim obdobjem lani v Sloveniji povečal za 5,8 odstotkov, kar je za približno tri odstotne točke več kot v EU in v območju evra. Prejšnji mesec objavljena anketa o stroških dela, ki jo opravlja statistični urad (Surs), kaže, da so povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo v Sloveniji lani znašali 2.002 evra, kar je za dobrih sedem

Delodajalci predlagajo znižanje prispevkov z 38 na 32 odstotkov

Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je povedal, da bi "pritisk na plače lahko zmanjšali z znižanjem socialnih prispevkov z 22 na 16 odstotkov", torej na toliko, kot plačujejo delodajalci. "S tem bi se zaposlenim neto plače povečale za 6 odstotkov, to povečanje bi se prelilo v potrošnjo in se preko DDV-ja in trošarin vrnilo v proračun," je dejal Hribar Milič. Dodal je, da bi morali poleg tega vztrajati pri nepovečevanju javne porabe.

Vlada: Obremenitev dela bomo lahko zmanjšali šele po krizi

Finančni minister Franc Križanič ocenjuje, da je davčna razbremenitev plač možna šele ob izboljšanju gospodarskih razmer. Znižanje obremenitev bodo, kot je dejal, kombinirali z uvedbo novih davkov na nepremičnine in okoljskih davkov, ter z dodatnimi ukrepi na trgu dela. Za znižanje prispevnih stopenj se ob uvedbi "zelenih davkov" in obdavčitvi nepremičnin zavzema tudi minister za razvoj Mitja Gaspari. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, pa ugotavlja, da so v Sloveniji stroški socialne države v zadnjih letih padli na 22 odstotkov, kar je precej manj od povprečja EU, kjer znašajo 27 odstotkov. To po njegovem mnenju kaže, da prispevki niso previsoki. Znižanje stroškov dela vidi v postopnih spremembah davčne politike.

Stroka: Za zmanjšanje obremenitev dela nimamo veliko rezerv

Dušan Mramor, dekan ljubljanske Ekonomske fakultete ugotavlja, da smo z odpravo davka na plače in z znižanjem dohodninskih stopenj sicer zmanjšali davčno obremenitev dela, da pa so problem visoki socialni prispevki. "Ker ni limitiranja prispevkov, so zlasti obremenjene višje plače. Po drugi strani pa imamo plače, ki so zelo malo obremenjene, na primer študentsko delo," pravi Mramor. Rezerve vidi v limitiranju prispevkov, opozarja pa, da je obremenitev dela možno zmanjšati le s povečanjem drugih obremenitev; na primer pri trošarinah in pri obdavčitvi kapitala oziroma premoženja. "Za zmanjšanje obremenitve dela ne vidim veliko možnosti, ker imamo sistem z zelo močno solidarnostjo. Visoka obremenitev ne prihaja iz davkov, temveč iz prispevkov, ki pa so vir za zdravstvo, šolstvo, pokojninsko zavarovanje... Če bi to storili, bi posegli v pravice, ki so ključne za ljudi. Zato je radikalno zmanjševanje te obremenitve zelo težko pričakovati," ocenjuje Maks Tajnikar iz Ekonomske fakultete. Poleg tega bi se po njegovem mnenju ob zmanjšanju prispevkov zelo verjetno povečale neto plače, bruto plače in s tem obremenjenost delodajalcev pa bi ostale enake.