Opozicija ima podpise za referendum zbrane: SDS naj bi podpise prispeval po ratifikaciji sporazuma

V SDS poudarjajo, da bodo podpise prispevali po ratifikaciji sporazuma, v SLS pa jih želijo deponirati že danes. (Foto: Jaka Adamič)

Da bosta vladi obeh držav sporazum poslali parlamentoma v ratifikacijo v dveh tednih po podpisu, sta se v posebni dvostranski izjavi, priloženi dokumentu, zavezala predsednika vlad in povedala, da pričakujeta, da bosta parlamenta sporazum ratificirala do decembra. Vendar pa so vse glasnejši dvomi, ali bo tako v hrvaškem saboru kot v državnem zboru dovolj glasov za to (dvome, ali je tudi pri ratifikaciji sporazuma pri nas tako kot na Hrvaškem potrebna dvetretjinska večina poslancev, naj bi razblinilo ustavno sodišče, ki mu bo vlada po Pahorjevih napovedih sporazum poslala v presojo). Že zdaj pa je jasno, da se referendumu v Sloveniji ne bo mogoče izogniti.

V SLS so včeraj ponovno zatrdili, da imajo že zagotovljenih 30 poslanskih podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Predsednik stranke Radovan Žerjav namreč po torkovem dogovoru na sestanku opozicijskega trojčka (Janša-Jelinčič-Žerjav) pričakuje, da bodo najkasneje danes podpise prispevali tudi poslanci SDS in SNS. Ker pa sporazum sploh še ni v obravnavi v parlamentu, kaj šele, da bi državni zbor o njem že odločal, naj bi podpise, kot poudarjajo v SLS, do ratifikacije deponirali.

Da imajo podpise zbrane, so včeraj sporočili iz SDS. Vendar pa jih bodo vložili, če bo arbitražni sporazum ratificiran. Predsednik SDS Janez Janša je že v minulih dneh poudaril, da bodo podpise prispevali takrat, ko bo možno razpisati referendum, tako pa naj bi se dogovorili tudi na sestanku predsednikov treh opozicijskih strank. "Ne vem, zakaj bi bil petek kak mejnik," pravi Janša.

V SLS so napovedovali, da bodo, če obljubljenih poslanskih podpisov danes ne bo, začeli organizacijske priprave za izvedbo zbiranja 40.000 podpisov volilcev. Podpise v SLS sicer zbirajo že nekaj časa, a kot pojasnjujejo, so to izrazi podpore za referendum (zbrali so jih približno 11.000), pričakujejo pa, da bodo tisti, ki so podporo enkrat že dali, podpisali še formalno zahtevo za razpis referenduma.

Rešitev spora v interesu ZDA

V ozadju sklepanja arbitražnega sporazuma naj bi pomembno vlogo poleg EU igrale tudi ZDA (hrvaška premierka Jadranka Kosor se jim je ob podpisu v Stockholmu odkrito zahvalila za pomoč) ter so včeraj podpis sporazuma pozdravile. Tiskovni predstavnik State Departmenta Ian Kelly je poudaril, da Washington v postopku ratifikacije sporazuma in arbitraže pričakuje hiter napredek, ki je v interesu obeh držav in vse regije. Potrdil je, da imajo ZDA pri vprašanju reševanja slovensko-hrvaškega mejnega spora velik interes. "Naš interes je dolgotrajna stabilnost v jugovzhodni Evropi. Zainteresirani smo bili za dvostranske pogovore med državama. Najpomembneje je, da se je državama uspelo dogovoriti o rešitvi, da nadaljujeta mirna pogajanja in arbitražo," je po poročanju agencij poudaril Kelly. Napovedal je tudi, da bodo ZDA podprle rešitev vprašanja meje, v katero bosta privolili Hrvaška in Slovenija. V ZDA pa zavračajo namige, da bi bil arbitražni sporazum napisan v Washingtonu (tako kot Slovenija in Hrvaška zavračata namige, da bi bil sporazum plod čezatlantskih pritiskov).

Pozitivne plati arbitražnega sporazuma, ki jih poudarja MZZ

Zagotavlja rešitev mejnega vprašanja.

Sloveniji zagotavlja stik z odprtim morjem.

Omogoča vrnitev na izhodiščni datum 25. junij 1991.

Arbitražni tribunal razsoja na podlagi memorandumov, ki jih predložita obe strani v postopku.

Arbitri si prizadevajo doseči pravično rešitev po načelih mednarodnega prava, pravičnosti, dobrih sosedskih odnosov.

Interes Slovenije je, da ima arbitražno sodišče dovolj časa za preučitev vseh relevantnih okoliščin, dokumentov in gradiv, ki jih je na slovenski strani neprimerno več kot na hrvaški.

Negativne plati arbitražnega sporazuma, ki jih poudarja opozicija

Sloveniji ne zagotavlja teritorialnega stika z odprtim morjem, saj pri določanju meje med državama izključuje uporabo načela pravičnosti (ex aequo et bono).

Hrvaška bo v EU vstopila brez rešenega mejnega vprašanja s Slovenijo, saj se bodo arbitražni postopki začeli šele po podpisu hrvaške pristopne pogodbe.

Kakršna koli slovenska blokada hrvaških pristopnih pogajanj, vezana na vprašanja določitve meje, je s tem postala brezpredmetna.

Breme uveljavitve odločitve arbitražnega tribunala se prenaša na naslednji mandat in naslednjo vlado.

Vlada je privolila v stališče, da je Slovenija ozemeljsko prikrajšana država.

Sestava arbitražnega tribunala ne zagotavlja neodvisne in strokovne odločitve. tat, vb