Dnevnik.si- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
Branko Marinič (Foto: Bojan Velikonja)
- Oglas
Za to ga je pooblastila njegova komisija na včerajšnji seji, ki je potekala brez treh članov iz strank vladne koalicije. Ti se sej Mariničeve komisije ne nameravajo udeleževati, dokler bodo v veljavi nedavno sprejete dopolnitve poslovnika te komisije, ki Kosovi komisiji nalagajo, da mora poslancem vsak mesec pisno poročati o vseh vloženih posamičnih prijavah sumov korupcije in omogočiti poslansko razpravo o vsaki posebej.
Drago Kos tega seznama in podrobnega poročila o prijavah sumov korupcije članom Mariničeve komisije tudi po štirih pozivih ni poslal, ampak je ta sporna nova določila poslovnika komisije v presojo predal ustavnemu sodišču. Marinič je Kosu v teh pozivih zagrozil, da bo zahteval njegovo razrešitev, če mu prijav o korupciji, med katerimi naj bi bila tudi prijava zoper njega, povezana z opravljanjem izpita iz nemščine, ne pošlje. Toda Kos in člani komisije iz koalicijskih vrst so prepričani, da so omenjene nove določbe poslovnika v nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije. Ta določa zgolj, da "se parlamentarni komisiji zagotovi reden in popoln vpogled v postopek in sistem nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev". Po zakonu mora predsednik državne komisije "vsake tri mesece poročati komisiji o vsebini in obsegu nadzora nad premoženjskim stanjem ter ugotovitvah in mnenjih državne komisije, povezanih z nezdružljivostjo, darili in poslovanjem". Mariničeva komisija je na včerajšnji za javnost zaprti seji pregledovala premoženje članov Kosove komisije - objavljeno je sicer na spletni strani Kosove komisije - in ni ugotovila nobenih nepravilnosti.
O tem, da bi moral vsak mesec poslancem pošiljati seznam in podrobnosti prijav sumov korupcije, v zakonu ni nič zapisanega, vendar Marinič vztraja pri svojem, da imajo zaradi sprotnega nadzora pravico vpogleda v vse prijave korupcije, ki prispejo na naslov Kosove komisije, in se mu zdi nesmiselna vsaka misel, da bi sprožil postopek za spremembo teh spornih določb poslovnika. Marinič je včeraj še razkril, da so za potrditev omenjenih spornih dodatnih členov poslovnika glasovali štirje člani iz opozicije, peti, odločilni glas za dvetretjinsko večino pa je prispeval Andrej Kampuš iz vladne SD.
Trajno žareča inkvizicija
Parlamentarna komisija, ki začenja preiskovati politično odgovornost ministra Gregorja Golobiča, je zaradi predlogov iz koalicije potrdila precej daljši seznam gradiv, kot je sprava predvidevala, ki bodo podlaga za njeno delo. Gregor Golobič je ocenil, da Petanova komisija namenoma deluje počasi, da bi tako neosnovane obtožbe na njegov račun ostale kot nekakšno trajno žareče politično stanje. Da bi njeno delo hitreje steklo, predlaga, naj ga komisija že na naslednji seji, ta bo konec novembra, določi za preiskovanca. Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem pa je kot inkvizicijsko ocenila mnenje zakonodajnopravne službe, da se lahko preiskuje politično odgovornost nekoga tudi v času, ko ta ni bil funkcionar. Po mnenju pravnikov v državnem zboru je namreč bistvo preiskovanja politične odgovornosti ministra Golobiča ugotoviti, ali še uživa zaupanje državnega zbora. To pomeni, da bo poslej kadar koli in zaradi česar koli kdor koli na udaru opozicije, je še dodala poslanka.
en petek, 06.11.2009 ob 00:25
kdo je volil tak gnoj?
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 08:31
14. člen
(1) Vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno službo in vsi nosilci javnih pooblastil so dolžni kadarkoli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščencem dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, izdati potrebna dovoljenja za pričevanje ter predložiti spise.
(2) Sodišča so dolžna preiskovalni komisiji predložiti tiste dele svojih spisov, ki se nanašajo tudi na predmet preiskovalne komisije. Če gre za nedokončane zadeve, jih mora preiskovalna komisija čimprej vrniti sodišču.
(3) Organi iz prvega odstavka tega člena, ki nasprotujejo ugoditvi zahteve, ker bi to po njihovem mnenju škodovalo odnosom Republike Slovenije z drugimi državami ali njeni varnosti, so dolžni ugoditi ponovni zahtevi preiskovalne komisije.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 08:36
grof, misliš da plačane in amaterske pljuvače/ploskače brigajo kakšna dejstva?! oni imajo pač nalogo, da pljuvajo po njihovih in ploskajo svojim...
bloody petek, 06.11.2009 ob 09:27
vidva fašista se kar trepljajta in zamegljujta, ampak to ne bo zakrilo dejstva, da je glavni namen tegale kmetavza odrezati Kosa zaradi Patrije, ki Generalu že pošteno teče v grlo. zdaj bodo dovoljena vsa sredstva in na koncu poziv na ulico, le da tokrat ne bo kot na Roški, ampak bodo zbrani le postavni fantje v črnih srajcah, "nekdanji brigadirji", trgovci z orožjem in ostali člani SS.
pepe petek, 06.11.2009 ob 10:00
Saj so že 1994 protestirali proti demokratični odstavitvi abrambnega ministra.
Še dobro, da ga niso nedemokratično razrešili, takrat bi morda verniki v sljadoled & briške čenje ploskali
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 10:02
bloody, jaz sem primorec in malce vem, kaj so bili fašisti. zato ne otresaj gobca po nemarnem...
bloody petek, 06.11.2009 ob 10:20
od kdaj pa je treba biti primorec, da veš kaj je fašizem? ne verjamem, da si tako neuk, da mislš, da je fašizem zgodovinsko obdobje. tvoja stranka SS in njen diktatorski samodržec Ivan izpolnjujeta prav vse pogoje za za termin fašistična.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 10:20
sicer pa močno dvomim, da bo zaradi JJ-ja izbruhnilo kakšno nasilje. lahko bo pa narod počasi naveličan, da ga tajkunska kasta izsesava do zadnje kaplje... ampak se mi zdi, da si ta vlada prav želi kakega izbruha spontanega nezadovolstva množic, ker bi bi jim represivno zatrtje izbruhov nezadovoljstva omogočilo, da se utrdijo na oblasti na edini način, ki ga poznajo in obvladajo: z represijo.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 10:31
bloody, prvič, nisem član SDS, in drugič, v SLO so vse stranke postkomunistične: imamo leve postkomuniste in desne postkomuniste. ker smo se formalno odrekli komunizmu in kolektivni lastnini in vzpostavili kapitalizem, ne pa tudi demokracije, je naš sistem v celoti podoben fašizmu. naša tranzicija je bila tranzicija iz komunizma v fašizem, ne iz komunizma v demokracijo. prav ortodoksni naši pa omogočajo, da obstaja ta sistem bipolarnega fašizma, v katerem je samo še vprašanje časa, kdaj si bodo levi komunisti/fašisti in desni komunisti/fašisti planili v lase. pogoj demokracije namreč je priznavanje političnih tekmecev in enakopravnost pred zakonom, to je pravna država, kar pomeni, da mora država opravljati svoje funkcije do vseh enako: levih in desnih, naših, vaših in nikogaršnjih. če pa je država orodje političnih opcij za dominacijo nad družbo in bogatenje pripadnikov vladajoče opcije, kar pri nas definitvno je, potem to ni demokracija ampak fašizem. bloody, preden druge etiketiraš s fašisti, se najprej vprašaj, kje si v našem tranzicijskem fašizmu umeščen ti sam.
bloody petek, 06.11.2009 ob 11:12
če si tako super nad vsem pa si odgovori potem tole: koga sem volil na zadnjih volitvah?
ni res, da je pri nas tranzicija iz komunizma v fašizem. fašistične metode zagovarjajo samo v SS in SNS. Černač, Janša, Jelinčič, Grims, Rupar, Možina, Zagožen, Krkovič, Njavro... to so fašisti in trditi "itak so vsi" je zamegljevanje. lep pozdrav iz Primorske na Primorsko.
ekacarrus petek, 06.11.2009 ob 11:16
Ta "abrambni minister" je imel peklensko srečo, da ga takrat niso odvlekli v Sremsko Mitrovico in mu sodili po vojaških regelcih in ga za več let vrgli v vojaško ječo v Zenici, kjer bi si skusil kaj je to, če podkradeš državo. Sedaj bi že enkrat lahko se umiril in mislil na svojo po besedah nekdanjega ministra Simonitija, prikrajšano mlado ženico.
Jethro petek, 06.11.2009 ob 11:21
Tudi sam sem primorec, ampak zelo dobro vem, kako so Ljubljančani imeli priložnost spoznati krute metode fašizma.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 11:30
nisem voli SDS, če te to zanima... prav to, kar praviš, da so fašisti oni drugi, pa je bistvo slovenskega fašizma. obe politični opciji druga drugi ne priznavata demokratične legitimitete: desnica vidi v levici komunistično kontinuiteto, levica pa vidi v desnici natančno to, kar praviš: fašiste. dejansko imata v nekem smislu obe prav, levica in desnica, samo da je levica kapitalska in nedemokratična, torej fašistična, zaradi mene lahko tudi rdeče fašistična, desnica pa v glavnem nima kapitala, ima pa precej podobno postkomunistično (socialno), neototalitarno zavest kot levica. imamo torej kapitalske levičarje in socialne desničarje, žal pa nimamo socialnih in liberalnih demokratov...
pepe petek, 06.11.2009 ob 11:32
Tam na Livadi, ko so se tajno sestali visoko vojaški ovcirji z velikim ivanom je prišlo do nasilja, ker je nekdo snemal tipe, ki so bili po potnih nalogih na drugem koncu države.
Amapk abramba Janeza Plešastega ni nasilje, kajne, tako kot ni nasilje kar omenjeni počne.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 11:42
pepe, kaj si ga srknil že zgodaj danes?!
TAKLE MAMO petek, 06.11.2009 ob 21:05
Takle mamo.
Neyc petek, 06.11.2009 ob 00:43
A ti, bastard Marinitsch, tele lažnivo provincialno, boš grozil? Gnida pokvarjena skorumpirana!!
Mateja11 petek, 06.11.2009 ob 01:01
Kakor vem, je zakon nad poslovnikom in se morajo vedno nižji akti vskladiti z višjimi. No ja, ne čudim se, da g.Marinič tega ne ve. Saj še kaj drugega tudi ne.
gggggg1 petek, 06.11.2009 ob 01:17
Res, Marinic bo nekoga kazensko ovadil. Za crknit. Pa kako nima niti zdrave pameti ponikniti? Res, zaprepaden sem nad tistimi, ki take spravijo v parlament.
smorn petek, 06.11.2009 ob 05:23
JJajčkov klopotec v akciji.
Risan petek, 06.11.2009 ob 05:46
Ja ljudje božji, prosim vas. Kaj se bo torej zgodilo? Napisal bo kazensko ovadbo. In kaj bo naredil ustrezni organ? Zavrnil jo bo.
To je Nezgodba, to je vse.
Tito petek, 06.11.2009 ob 06:47
Kaj pravite, da se začnemo pripravljati na referendum za spremembo volilnega sistema in vse te ˝posrance˝ na lepo kulturen način vržemo s parlamenta? Če ne bo šlo z lepa, pa bomo zadevo uredili po kmečko (kot se g.Marinič rad podobno zagovarja)
Smetar petek, 06.11.2009 ob 07:09
Tako, ja in nemudoma uvesti nazaj enostrankarski sistem. Torej , razpisati referendum, da ukinemo demokracijo. Za domovino, s Titom naprej!
smorn petek, 06.11.2009 ob 08:15
Smetar, tebe je strah demokracije kjer nebi več bilo prostora za Jajčkove klopotce in sralce.
Tito petek, 06.11.2009 ob 08:34
Niti približno ni bilo tako mišljeno. Se zavzemam za spremembo, kjer bi lahko poslanec v parlamentu sedel največ 2 (dva) mandata. Po končanem mandatu nebi imel nobenih pravic za prejemanje poslanske plače kot do sedaj. Sicer pa bi kakšna ˝žametna revolucija˝ za domovino bila v današnjem času več kot potrebna. ˝Navadni˝ ljudje so na robu propada, poslanci pa so nam v tek letih priredili vzdržen sistem samo za nekatere posameznike; tako imenovano elito, ki so to postali na nepravičen način. Samo spomnite se Janezka kaj predstavljal pred 20 leti. Boril se je za demilitarizacijo Slovenije, sedaj pa se za vojsko namenjajo astronomska sredstva nas ˝navadnih˝ ljudi. Zadnji čas da se ˝raja˝ zbudi in spregleda.
safir petek, 06.11.2009 ob 08:39
Marinič dela sramoto svoji stranki, vsem poslancem in demokraciji. In kdor ga zagovarja dela isto in ni kaj boljši od njega.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 09:29
kaj pa g. kos? on je pa iznad zakonov, iznad sramote... on je naš in nedotakljiv, kajne?!
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 09:46
Jagač, za Mariniča vem, da je sleparil pri izpitu, za Mariniča vem, da ni vedel za plačevanje položnic. za Kosa v tej smeri nič ne vem, vem pa, da ga je Janša skušal odstraniti, vendar mu je to preprečila Evropa. Torej sledi, da je Kos trn v očesu Janši. Odstranjevanje Kosa se nadaljuje, vendar tokrat iz pozicije nemoči! Frustracija pri Janši je tako močna, da meji že na blaznost! Patria, mu skače v grlo.
Dell petek, 06.11.2009 ob 10:06
Da ti malo osvežim spomin. Na youtube objavljeni posnetki pogovora Kosa v zvezi z depalo vasjo? Sodno potrjeno nezakonito prisluškovanje novinarju Ranc? Aktivna vloga v aferi vič-holmec? Aktivna vloga v aferi Patrija? Aktivna vloga pri aferi marinič?
Pa kaj? za vse je kriv Janša. Komunjare pa v jok.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 10:09
igor, ti si pač agitpropovec z zelo selektivnim spominom: kos je brez sodnega naloga prisluškoval novinarju rancu, vpleten je bil v afero vič-holmec, protikorupcijsko komisijo vodi po načelih naši-vaši, ne po načelih pravne države... grem stavit, da bo njegov naslednik na čelu protikorupcijske komisije podedoval avgijev hlev...
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 10:32
Vama dvema svobodomislecema in prav nič agitpropovca: Napišata kazenske ovadbe proti Kosu. Tele čenče ki jih navajata ostajaho čenče, dokler ne vložita tožb. Ne razumem vašo stran, ki ima vedno toliko dokazov proti opciji, ki ji pravite rdeča, da ne vlagate kazenskih prijav. To se ne sklada z desničarsko mislnostjo, ki bi vse naredila, da se reši "t`rdečih". Nisi samo čudna pota Gospodova, tudi mislnost Gospoda je čudna! Fanta hitro na delo in k Barba Brezi, vaju bo sprejela odprtih rok! Avanti!
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 10:45
igor, kaj se sprenevedaš, saj veš, da v SLO vlada mafija, ne pravna država. kosa je TV novinarka pred vso javnostjo, se pravi tudi pred organi pregona, spraševala o zadevi prisluškovanja novinarju TVS rancu brez sodnega naloga in kos je rekel, da je on to počel kot državni uslužbenec, in da je za to odgovorna država, ne on... botri odločajo, kdo je kriv in kdo ni, dragi igorček...
Dell petek, 06.11.2009 ob 11:25
Igorček sedaj pa si ga pihnil na rdeče. Koliko insinuacij, podtikanj, laži, natolcevanj...ste sproducirali o: Janši, Ruplu, Grimsu, Mariniču, Brezigarjevi, Bajuku....pa niste vložili niti ene kazenske ovadbe.
Komunjara pač podtika svoje svinjarije drugim in komunjara se kiti z dosežki drugih.
perkins petek, 06.11.2009 ob 11:51
...in koliko ste jih zafrustrirančki za "levake"? Hm, glede na to koliko enega nabijanja ustvarjata skupaj z NS in ostalimi, me res zanima kje je tukaj objektivnost?! MOgoče v vajini "demokraciji"?? Imate nek čuden in predvsem velik problem z kredibilnostjo. Pa da ne bo pomote, le-te primanjkujejo tako desnim kot levim, predvsem pa vam, dragi "demokrati"...ne ga srati. Pa še rima se.
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 13:11
No pa sem spet dobil argumentiran odgovor! Stara ploča, stara ploča, stara ploča..
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 13:27
Janši, Ruplu, Grimsu, Mariniču, Brezigarjevi, Bajuku
Kolikor vem proti Janši teče kazenski postopek v aferi Patrija. Afero Depalo vas pa je Barba Brza uspešno pospravila pod preprogo. Sedaj ima suhljad zvezane oke, ker zadevo preizkujejo Finci! Proti Ruplovi Marjetici tudi teče sodni postopek. Mariniča, pa lahko še čaka kazenska ovadba v primeru falsificiranje izpita, ker je to očitno goljufija s katero si je pomagal pri pridobitvah delavnega mesta, katerega pač ni zaslužil. Stvar bi morali raziskati, vendar tudi jaz dvomim, da se bo kaj zgodilo. Brezigarjeva, bi morala biti preiskovanka, toda Janša ima v rokah ( verjetno zelo močne adute- izsiljevanje, saj veš, za dosjeje in pa odnašanje dokumentov iz Sove, ter kopiranje dokumentov iz arhiva. Upam, da se bo to spremenilo. Če obstaja mafijska država Slovenija je glavni boss Janez Janša, ki ima obremenilne dokaze v rokah in z njimi izsiljuje ostale politike. To je moje mnenje in ne sprašuj me po dokazih, ker jih nimam, lahko jih pa izrečem, ker tako mislim. Verjamem, da nisem daleč od resnice. Za Bajuka pa razen napačnega prikazovanja financ ne vem če je kje prekršil zakon. Kar je delal narobe verjetno niso kazniva dejanja, je pa naredil ogromno škode, ki jo pa ne bo nikoli poplačal. Če že govorite o mafijaski državi se tukaj strinjam z vama, samo dodal bi to kar vidva nista sposobna tega videti! Demokracija omogoča nastanek mafije. Kriv je sistem, ki ni nič drugega kot fatamorgana ali po Marxevo opij za ljudstvo. Ta za Jagača svetinja (demokracija) samo ščiti bogataše v borbi proti plebejcem. Zato ni čudno.da imajo kapitalisti in RKC skupnega sovražnika, komunizem. To je sistem, ki jim ne dovoli neupravičenega bogatenja. Jasno!
Resna petek, 06.11.2009 ob 06:47
Igre brez meja. Pa prav ovadeni gre ovajat! In takšni bi radi bili nam za zgled?!
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 10:49
kos je pa zgled, a ne?! on je prisluškoval novinarju rancu brez sodnega naloga. v vsaki demokratični državi bi mu bila enkrat za vselej zaprta vrata za delo v javnem sektorju...
Dell petek, 06.11.2009 ob 07:12
Komunjare spet v rdečem zboru žvrgolijo nebuloze. Kaj pravo? Kaj spoštovanje zakonov in podzakonskih aktov? Kaj upoštevati odločitve ustavnega sodišča? Če je zaloten naš pri svinjarijah je treba strniti vrste in eliminirati tistega, kateri na svinjarije opozarja.
Se je pa pojavil nov nick, katerega post je čisto v slogu soimenjaka znanega po samopašnosti in tiranstvu.
Karl Kloshar petek, 06.11.2009 ob 07:42
Aber Herr Dell, hat nicht Herr Marinich etvas falsch mit Deutsche prüfung gemacht? Oder ist das eine komunistische Lüge?
Dell petek, 06.11.2009 ob 08:22
In kakšno zvezo ima domnevno kaznivo dejanje posameznika z obveznostjo državnega organa, da deluje v skladu z zakoni n pravilniki?
Če je stanje glede izpita in računov takšno kot ga opisujejo mediji se naj poslanca obsodi in kaznuje in/ali zapre. Poslovnik DZ sigurno govori, kaj se zgodi s poslancem, če je obsojen za takšno ali drugačno svinjarijo.
Vse ostalo pa je le spuščanje rdeče megle s ciljem odvračanja pozornosti od resničnega problema. Na korupcijsko komisijo prihajajo različne ovdbe. Obstaja prepričanje, da nekatere ovadbe ležijo pod debelimi nanosi prahu, nekatere pa se obravnavajo hiperaktivno.
safir petek, 06.11.2009 ob 08:43
Revež ne ve da je stanovanje treba plačati. Komunajzerji pa nobenega razumevanja za reveža.
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 09:51
MoDell, bi ti navedel kakšen argument v bran Mariniča ali se boš kar zadovoljil z psovkami! A?
Nisem zasledil nič v smislu abrambe Mariniča.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 10:14
kaj pa v obrambo kosa, znaš kaj povedat, razen, da je naš?! za moje pojme sta se znašla drug proti drugemu dva podobna, s tem da je kos neprimerno več škode naredil kot marinič...
Dell petek, 06.11.2009 ob 10:26
Kje si kaj zasliedil kakšno psovko? navedena so sama dejstva in moja prepričanja. S podtikanji se želi zaščiti veliko koruptivnih dejanj, kar je očitno primarna naloga kosa in komisije. Sekundarna pa očitno aktivno produciranje afer in blatenje političnih nasprotnikov.
Kaj naj še rečem za marinča kot če je res, da ga naj obsodijo?? Ko bo obsojen pa naj državni zbor ukrepa v skladu s poslovnikom. Volilci ga pa bomo nagradili na volitvah. Vse drugo je mešanje rdeče megle.
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 10:35
3. Janšin zakon, kar sam počneš očitaj nasprotniku! Še vedno v bran Mariniča nič. Torej je kriv-po tvoje, ker ga ne braniš?
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 10:59
igorček, ti braniš kosa in napadaš mariniča. ne vidiš pa, da nekateri ne napadamo prvega in ščitimo drugega, temveč iščemo dejstva, nanašajoča se na oba. pejmo lepo po vrsti;
1.marinič je poslanec
2. kos je predsednik protikorupcijske komisije
3. marinič ni plačeval položnic, kar je sicer nedostojno, ni pa kaznivo dejanje. izjavil je, da ni dobival nobenih položnic in da ni vedel, da je treba za poslansko stanovanja plačevati najemnino in stroške. morda je res, morda ni, ampka vsa zadeva za državo slovenijo nima kakega velikega pomena.
4. kos je prisluškoval novinarju rancu brez sodnega naloga po naročilu samo on ve koga. to je hud prekršek zoper demokratične vrednote in svoboščine in kaznivo dejanje. v vsaki pravni državi bi kršitelj tako hudega posega v pravice druge osebe za to odgovarjal.
torej igor, misliš, da je na eni strani samo dobro, na drugi pa samo zlo? nekaj zla je na obeh straneh, ampak veliko več ga je na kosovi strani...
Dell petek, 06.11.2009 ob 11:33
Zakaj bi moral braniti Mariniča? Če je kriv na sodišče in v čuzo. Samo odvračaš pozornost od bistva.
Kakšno zvezo ima Marinič z zakonsko dolžnostjo poročanja vladne službe za to namenjeni komisiji? Naj vlada spremeni zakon ali parlament poslovnik ali komisija svoj pravilnik da bodo ustregle kosu. Dokler pa je tako, pa predsednik (naj bo Marinič ali kdorkoli drug) lahko in mora zahtevati poročila, da lahko opravi svoje delo.
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 13:37
MoDell, veš kje je bistvo, te komisije? Bistvo je odkrivanje ovaditeljev? Samo preko Kosa lahko Marinič izzve za njih. To je bistvo.revanšizem.
Je pa zanimivo, da se nobeden od vas ne obregne v naziv komisije: komisija za nadzor nad komisijo za preprečevanje korupcije. Iz moralnega vodika, bi moral gospod Marinič kot predsednik te komisije odstopiti. Ker je v SDS morala prej nekaj slabega kot nekaj dobrega tega seveda ni za pričakovati.Seveda pozabljate na gospodov vprašljivi izpit in na neplačevanje položnic. Če bi to napravil kašen levi poslanec bi vi taisti zganjali vik in krik do neba. Če ne verjameš si oglej kakšen krik in vik ste zganjali v primeru GGja!
Cerberus petek, 06.11.2009 ob 07:21
Avtorje komentarjev resno opozarjam, da naj lepo pišejo o dotičnem gospodu. Človeki ima oblast v rokah in lahko odloča o naši usodi in svobodi. Gre za polboga, ki ga ne kaže izzivati. V legendah je polno dokazov o tem, kako so bogovi kaznovali smrtnike. Nasvet, če se že kritizirate dotičnega gospoda in si ne želite nakopati njegove jeze, kritizirajte ga v nemščini.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 07:45
cerebrus, namesto, da se hecaš, bi lahko pljuvače opozoril, naj diskutirajo na kulturnem nivoju in v okviru pravil pravne države. izrazi kot 'gnoj' za poslanca in sovražni govor namreč ne prispevajo ne k demokraciji, ne k pravni državi, temveč je to uvajanje zakona ulice, da ne rečem drhali, v medčloveške odnose. če bi človek sodil po postih dnevnikovih komentatorjev, smo slovenci še daleč od kulturnega nivoja, ki je potreben za delujočo demokracijo...
Cerberus petek, 06.11.2009 ob 07:52
Notranji, tvoja replika mi je všeč. Ni kaj, blagohotni nasvet, kaže upoštevati: spoštovani komentatorji ne pišite grdo o gospodu Mariniču, ker s tem žalite tudi demokracijo in pravno državo.
Karl Kloshar petek, 06.11.2009 ob 08:06
Hm, pošten gospod Marinič je izgubil indeks, prepošten občan je indeks našel in, ko je zvedel, da pošten gospod Marinič brez indeksa ne bo mogel opravljati izpita, je v dobri veri nemudoma pohitel na fakulteto in želel opravljati izpit namesto gospoda prepoštenega poslanca, kateri mora skrbeti za narodov blagor in ki je v prepošteni skrbi za narodov, se pravi naš blagor, dve leti hitel mimo poštnega nabiralnika, na da bi v svoji prepošteni skrbi, zaznal s kotom levega (ko je odhajal) ali desnega (ko je prihajal), da je nabiralnik poln.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 08:24
cerebrus, očitno je sprenevedanje tvoja 'odlika': ni treba lepo pisati o mariniču ali komerkoli drugem, vendar je sovražni govor v demokraciji pač kontraindiciran. je kot kislina, ki razjeda medčloveške odnose. ne nazadnje tudi tvoji posti to dokazujejo, saj ne želiš raščiščevati stvari, temveč le poniževati in omalovaževati njihove in glorificirati naše... razumi, kdor zmoreš...
en petek, 06.11.2009 ob 08:31
glede na hudo izzvano bolečino ter obtožbe o sovražnem govoru, moram napačne interpretacije mojega komentarja nemudoma demantirati! Vsekakor nikjer nisem zapisal, da gre za častnega gospoda Mariniča. To ste napisali vi! Da si pa o nekih neimenovanih izvoljencih ljudstva mislimo svoje in to izrazimo kot splošni opomin tistim, ki so bogato preplačani iz naših davkov, pa menda še imamo pravico? Rekel bi, da tisti s čisto vestjo absolutno vedo, da beseda ne leti nanje!
Je pa ob tem res vsaj nenavadno, da tako ugleden človek, ki v imenu ljudi in za ljudi sedi v slovenskem parlamentu, ne ve, da je treba plačevati obratovalne stroške, dasiravno je to neprijetno dejstvo jasno celo zadnji čistilki v tej državi in da namesto, da bi razčistil in pojasnil očitke glede spornosti njegovih izobrazbenih dokazil očitno dela s polno paro in išče možnosti za "zahvalo" tistemu, ki je naredil, kar je, po uradni dolžnosti.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 08:47
en, strinjam se s tabo, da je za poslanca nečastno, če ne plačuje stroškov za stanovanje (sicer jih je plačal, kolikor vem.) , toda zatrdil je, da položnic ni dobival. glede na to, v kakšni državi živimo, je možno čisto vse, tudi da je nekdo poskrbel, da jih ni dobival in potem iz tega naredil afero... (mimogrede: če me spomin ne vara, je nek medij objavil, da je marinič prijavil kot del svojega premoženja tudi stanje na transakcisjkem računu v znesku ca 400 tisoč €, kar pomeni, da mu položnic za poslansko stanovanje najbrž res ni pretežko plačati...) ampak pustimo zdaj to: v tem članku gre za to, da direktor protikorupcijskega urada noče izročiti protikorupcijski komisiji državnega zbora zahtevane dokumentacije, kar je zanesljivo veliko večji prekršek z velikov ečjimi posledicami za pravno državo in demokracijo pri nas kot (morebitno) neplačevanje stroškov stanovanja...
Cerberus petek, 06.11.2009 ob 08:53
Ej Stari, tvoja percepcija zamuja. Ves čas se na tem forumu samo zajebavam in provociram, potem pa se do sitega narežim tvoji in drugim modrostim. Torej nikogar in nič ne zagovarjam, samo provokator sem, le bleda kopija Hribarja, tako nekako kot tvoja ideja demokracije in pravne države.
en petek, 06.11.2009 ob 09:11
notranji,
jaz pa se ob tem ne morem znebiti občutka, da gre pri celi zadevi za osebno spletkarjenje in maščevanje za že kaj, ki s poslovanjem in delom komisij vseh barv nima nobene zveze!
Glede položnic pa, kot pravite, je v tej banana country res sicer mogoče vse, a da poslanec slovenskega parlamenta javno izjavi, da "ni vedel", da mora sploh plačevati kake položnice za najeto stanovanje, je pa malo močna! Odločno menim, da človek, ki, recimo, ne pozna niti preprostih zadev, ki pri nas, kot tudi po svetu nasploh veljajo, pač ne sodi na Šubičevo in bi moral, ker je pač ugleden in časten, zaradi objektivno storjene napake in očitnega spoznanja lastne nevednosti, v javno dobro odstopiti! Sploh, če je res, kot ste navedli, da ima poleg ostalega premoženja kar 400.000 € gotovine! Potem ni niti materialno - socialno ogrožen in nima zadržkov celo po tej plati.
Neyc petek, 06.11.2009 ob 09:20
Marinitschu reči gnoj je lahko samo kompliment, saj je gnoj koristna stvar in ga raztrosiš po njivi in pridelki lepo rastejo. Kakšna pa je korist od gospoda poslanca? Edino, da je material za vice.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 09:21
enkrat sem že napisal, da je SLO dežela kerjavljev. če sam izjavljaš, da si eden od tovrstnih duhovitežev, potem pa še naprej veselo zabavo s sekanjem vsakovrstnih hudičev na dvoje ali morda celo na troje...
perkins petek, 06.11.2009 ob 09:33
+5. Sicer pa stari pregovor pravi (toliko o "demokraciji"). Pri avtokraciji si lahko privoščite (namesto odgovora ali celo laži) da ste tiho, v demokraciji pač ne, zato se je treba veliko lagati!! Demokracija je farsa.
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 10:36
Ha, ha, ha, Cerebus nasmejal si me! Tako se, odgovarja blentavemu Jagaču!
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 10:40
Jagač, sovražni govor, ha, ha, ha Pa to je tvoja največja odlika. 2. Janšin zakon, kar sam počneš očitaj nasprotniku! Danes je smejalni dan. Hvala vsem ki me radostite, tudi tebi, Jagač.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 11:18
otročji igor, kdaj boš odrastel?!
Dell petek, 06.11.2009 ob 11:40
Jaz bi se močno zamislil kaj potem, če se marinič ne laže? Če gledamo starejše dokumente potem so imeli nekateri izbranci naroda zastonj kompletno oskrbo (stanovanja, tekoče stroške, vzdrževanje...). Bi bilo zanimivo, da nek neodvisni novinar (pa ne ta'gorši iz F571) malo razišče kako je določeno plačevanje v zvezi z državnimi stanovanji. Zgolj špekuliram, da bi se odkrila marsikatera cvetka.
en petek, 06.11.2009 ob 11:56
Lepo vas prosim, Dell !
Pa še zaslužni tovariši so plačevali obratovalne stroške! Ja, lahko da jih je kdo kdaj, kot vsak lastnik, ali najemnik "pozabil" plačati iz takega, ali drugačnega razloga, da bi pa "ne vedel", to je pa res preveč!
Nenazadnje je podpisal najemno pogodbo in posebno od poslanca bi pričakoval vsaj tako malo odgovornosti, da prebere kar podpiše, če je že sicer tako neveden!
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 07:39
Popolnoma pravilno Marinič. Zakonsko pa tudi popolnoma korektno in zakonito, pa eni imeli radi Kosa drugi Mariniča. DZ in njegova telesa, imajo zakonsko podlago da za svoje delo pridobijo na podlagi ustave vse dokumente ki jih zahtevajo.
Kos ni država v državi, ni vladno telo pač pa nad njim bdi DZ kakršenkoli že je - levi ali desni. Kos mora DZ predložiti vso dokumentacijo, Taka je zakonodaja. V tem trenutku je res v kršitvi protikorupcijska komisija. V kolikor pa skriva krive ovadbe - špiclje pa še toliko bolj, ker je v sostorilstvu.
Rdečuhom to ne bo všeč, ampak tako je. Špiclji ki so prijavljali domnevno korupcijo pa bodo slej ko prej objavljeni saj gre za arhivski dokument ki se po pretečenih letih mora odpreti. Anonimneži pa tako ne štejejo. Tudi na sodišču redko.
Karl Kloshar petek, 06.11.2009 ob 07:46
Ah strokovnjak, bivši komunistični mladinec, malo si preberi o tem, kaj se razkrije, kaj uniči, kaj je to dokumentarno gradivo.
Ti smešni tumpek, ti. :-)
andreja petek, 06.11.2009 ob 07:57
A je sebe tudi ovadil
JEŽEK petek, 06.11.2009 ob 07:58
G. Marinič, imam eno lopato in metlo viška. Oboje vam podarim v upanju, da boste skidali ves gnoj in pometli vso nesnago, ki leži na vašem dvorišču. Kje so časi, ko so tako bebavi poslanci odstopili oziroma so bili razrešeni. Je pa res, da so delovali bolj odgovorno za manjše denarce, kot jih prejemajo sedaj ne glede na prispevek posameznika.
Bostjan1 petek, 06.11.2009 ob 08:02
@GROF THURN A - R
Napisal si: "Špiclji ki so prijavljali domnevno korupcijo pa bodo slej ko prej objavljeni saj gre za arhivski dokument ki se po pretečenih letih mora odpreti."
Aha, razumem. Gre vam za to, da se razkrijejo "špiclji, ki so prijavljali domnevno korupcijo ". Lepo, da si odkrit. Vsaj vemo na čem smo.
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 08:17
Tebi pa še unemu zgoraj glede dokumentov. Sodišče je v procesu odločanja folžno razkriti obdolženemu njegovega prijavitelja, razen v primerih ko je prijavitelj zaščitena priče. Mimo tega se ne more. Marsikateri ovaduh se je tako opekel pa imal prav ali ne. Anonimne ovadbe pa težko štejejo so pa del postopkovnega gradiva ki se mora v spisih hrabiti z pribeležko za kak dokument gre. Stvati ne gredo na uničenje. Gre namreč za državno kominijo kot je Kosova in se morajo vsi dokumenti arhivirat. Nič se ne sme uničiti, šele po preteku tajnosti dokumenta se odloča ali gre v javnost, prizadeti stranki, ali je toliko nepomembno da se uniči. Tu gre za celo vrsto zakonov, li jih je treba upoštevati. S forenziko se pa da danes na zahtevo stranke v postopku ugotoviti tudi anonimnega prijavitelja - žlehtega špiclja.
Aeryn Sun petek, 06.11.2009 ob 08:13
Razmišlja? Pa naj Kos razmisli o tem, da bi ovadil njega zaradi zlorabe položaja - nesmiselno je itak oboje
baldrick petek, 06.11.2009 ob 08:18
Precej oslovsko. Če ustanovijo posebno komisijo za nadzor policije, a potem menijo tudi, da smejo v vse kazenske ovadbe vtikati nosove, se seznanjati s policijskimi kartotekami itd..?
Marinič, kar pogumno. Morda se še kaj naučiš o delovanju pravne države. Tukaj za ta izpit boš lahko imel neomejeno prišepetovalcev, ampak izpit boš opravljal osebno in ne tako kot na nemščini. Za odpiranje kaslca in pošte bodo prav tako poskrbeli drugi. Ti boš moral le na koncu na podlagi vseh informacij nekaj storiti. Vesoljna Slovenija te budno gleda.
Aeryn Sun petek, 06.11.2009 ob 08:19
pa mimogrede - poslovnik DZ ima status zakona, celo več, saj je sprejet s kvalificirano večino. Ampak kolikor jaz razumem stvar (in priznam, da nisem šla brat) ne gre za poslovnik DZ ampak poslovnik komisije. To pa ni čisto isto, saj ga sprejemajo le člani komisije, ne cel parlament.
Je pa to konkretno in poimensko poročanje vsekakor skregano z logiko tristranskega vodenja države...
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 08:24
Ni skregano. Kosova komisija je pod ingerenco zakonodajnega aparata - DZ. in to je to. V tem je hakeljc.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 08:34
aeryn sun, če misliš na t.i. check and balances med zakonodjano, izvršno in sodno oblastjo, nadzor zakonodajne oblasti nad izvršno ni skregan s tristranskim vodenjem države. slednje namreč ne pomeni, da vsaka veja oblasti deluje ločeno od ostalih dveh. vse tri delujejo usklajeno in se mtudi vzajemno medsebojno nadzirajo. check and balances pomeni nadzor in ravnovesje. po mojem skromenm mnenju, nisem pravnik, lahko zakonodajna oblast nadzira izpolnjevanje zakonov s strani izvršne oblasti. nobenega smisla ne bi imelo, če bi zakonodajna oblast sprejemala zakone, izvršna oblast pa bi jih ignorirala. prav za to pa gre v primeru protikorupcijske komisije: za sum o neizpolnjevanju črke in duha zakona.
Aeryn Sun petek, 06.11.2009 ob 08:50
popolnoma se strinjam s tabo (pa sem pravnik). ampak tudi nadzor mora potekat skladno z zakonom.
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 10:46
Citat:
slednje namreč ne pomeni, da vsaka veja oblasti deluje ločeno od ostalih dveh. vse tri delujejo usklajeno in se mtudi vzajemno medsebojno nadzirajo.
Jagač, glede vmešavanja v tožilstvo si pa imel drugačno mnenje! Ah, seveda, tam je naš biser na udaru!
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 11:49
igor, kaj se je zgodilo po opravljenem nadzoru ministrstva v državnem tožilstvu? nič! ker je bila to politikantska akcija, motivirana s politiko naši-vaši, ne pa z načeli pravne države. ampak ti tega ne moreš razumeti. tud odrasti ne moreš več, ker si že prestar...
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 08:28
Ker ste nekateri popolnoma usekali mimo pa za osvežitev tole. Te komisije delujejo po posebnem zakonu v katere DZ ne more posegati s svojim poslovnikom.
--
Z A K O N
O PARLAMENTARNI PREISKAVI
1. člen
Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.
2. člen
Če v neki zadevi že teče kazenski postopek, to ni ovira, da ne bi bila o njej v okviru pristojnosti Državnega zbora izvedena tudi parlamentarna preiskava.
3. člen
(1) V preiskovalni komisiji ne sme sodelovati poslanec:
- če je preiskovanec ali priča v zadevi, ki se preiskuje,
- če je ali je bil s preiskovancem ali njegovim pravnim pooblaščencem v zakonski zvezi oziroma živi ali je živel z njim v izvenzakonski skupnosti ali če je s preiskovancem ali njegovim pravnim pooblaščencem v sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
- če je bil sam ali je oziroma je bila katera od oseb iz prejšnje alinee odgovorna oseba v organu ali pravni osebi, katere dejavnost se preiskuje, v času, na katerega se nanaša preiskava,
- če je ali je bil kakorkoli udeležen v kazenskem ali drugem sodnem ali upravnem postopku ali postopku o prekršku, ki je v neposredni zvezi s predmetom preiskave.
(2) Če so okoliščine iz prejšnjega odstavka znane ob imenovanju preiskovalne komisije, tak poslanec ne sme biti imenovan v preiskovalno komisijo. Kolikor take okoliščine nastanejo pozneje ali se zanje izve šele pozneje, mora tak poslanec takoj prenehati z delom v preiskovalni komisiji, predsednik preiskovalne komisije pa mora o tem takoj obvestiti Državni zbor s predlogom, da takega poslanca razreši in imenuje v preiskovalno komisijo drugega poslanca. Če se okoliščine iz prejšnjega odstavka nanašajo na predsednika preiskovalnekomisije, obvesti o tem Državni zbor namestnik predsednika preiskovalne
komisije.
(3) V postopku parlamentarne preiskave preiskovanci ne morejo zahtevati izločitve članov preiskovalne komisije zaradi dvoma o njihovi nepristranosti.
4. člen
V postopku parlamentarne preiskave je zagotovljeno varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivost človekove zasebnosti.
5. člen
(1) Stroški preiskovalne komisije bremenijo proračun Republike Slovenije. Preiskovancem in njihovim pravnim pooblaščencem, pričam in izvedencem se stroški povrnejo po pravilih, ki veljajo za kazenski postopek, če pa je prizadeta pravna oseba, potem pa po pravilih, ki veljajo za postopek o prekrških. Pri tem se ne uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o naložitvi plačila stroškov obdolžencu, če je spoznan za krivega oziroma določbe zakona o prekrških o plačilu stroškov za pravno osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.
(2) O povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka tega člena ter o nagradah izvedencev in pravnih pooblaščencev preiskovancev na zahtevo upravičencev odloča preiskovalna komisija. Upravičenec, ki se s to odločitvijo ne strinja, lahko zahteva odmero stroškov pri pristojnem sodišču.
6. člen
(1) V dokaznem sklepu, ki ga sprejme pred začetkom dokazovanja, preiskovalna komisija določi način izvedbe parlamentarne preiskave in dokazila. V dokaznem sklepu se praviloma določijo tudi preiskovanci.
(2) Preiskovalna komisija lahko dokazni sklep kadarkoli spremeni ali dopolni.
(3) Pri dokaznem sklepu je preiskovalna komisija vezana na sklep Državnega zbora o uvedbi parlamentarne preiskave.
7. člen
(1) Preiskovanci so osebe, na katere se parlamentarna preiskava nanaša v celoti ali deloma.
(2) Če preiskovanci niso določeni že z dokaznim sklepom, lahko preiskovalna komisija z dopolnitvijo dokaznega sklepa kadarkoli ugotovi, kdo je preiskovanec. Osebe, ki bi bile lahko preiskovanci, to lahko tudi same prijavijo predsedniku preiskovalne komisije, preiskovalna komisija pa z dopolnitvijo dokaznega sklepa odloči, ali jim bo priznala tak položaj. Zoper odločitev preiskovalne komisije ni pritožbe.
(3) Preiskovanec se povabi z zaprtim pismenim vabilom, ki obsega: naslov preiskovalne komisije, ime in priimek preiskovanca, dokazni sklep in opis predmeta parlamentarne preiskave, kraj, kamor naj pride, dan in uro, kdaj naj pride, navedbo, da se vabi kot preiskovanec, opozorilo, da bo prisilno priveden, če ne pride, uradni pečat in podpis predsednika preiskovalne komisije.
(4) Preiskovanci ne smejo biti zaslišani kot priče, če se preiskava opravlja zoper njih. Če pride v poštev njihovo zaslišanje, imajo smiselno enak položaj kot ga ima pri zaslišanju v kazenskem postopku obdolženec.
(5) Če je bil nekdo v postopku parlamentarne preiskave že zaslišan kot priča, kasneje pa je postal preiskovanec, se poročilo preiskovalne komisije ne more opirati na njegovo izpovedbo kot priče.
(6) Preiskovanec sme sodelovati pri izvajanju dokazov, razen če je preiskovalna komisija sklenila, da se iz prostora, kjer se izvajajo dokazi, preiskovanec začasno odstrani zato, ker sopreiskovanec ali priča v njegovi navzočnosti noče izpovedati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govoril resnice. Po vrnitvi preiskovanca na zasedanje preiskovalne komisije se mu prebere izpovedba sopreiskovanca oziroma priče. Preiskovanec ima pravico postavljati sopreiskovancu oziroma priči vprašanja, predsednik preiskovalne komisije pa ga vpraša, ali ima kaj pripomniti k njuni izpovedbi. Po potrebi se opravi soočenje.
(7) Preiskovancem lahko pri uveljavljanju njihovih pravic pomagajo pravni pooblaščenci. Preiskovanci lahko predlagajo dokaze. Pričam in izvedencem smejo postavljati vprašanja.
(8) Prizadete pravne osebe imajo v postopku parlamentarne preiskave smiselno enak položaj kot pravne osebe po zakonu o prekrških.
8. člen
(1) Priče in izvedenci so se dolžni odzvati vabilu preiskovalne komisije. Priče se vabijo s pisnim vabilom, v katerem se navede: ime, priimek in poklic vabljenega, kdaj in kam naj pride, parlamentarna preiskava, zaradi katere je vabljen, navedba, da se vabi kot priča in opozorilo na posledice neupravičenega izostanka. Ko je priča prvič vabljena, jo je treba v vabilu poučiti, da ima pravico vzeti si pravnega pooblaščenca in da je pravni pooblaščenec lahko navzoč pri njenem zaslišanju.
(2) Zoper izostalega izvedenca, ki je bil v redu vabljen ali noče opraviti izvedenskega dela, se lahko na zahtevo preiskovalne komisije na pristojnem sodišču izrečejo denarne kazni po zakonu o kazenskem postopku.
(3) Na zahtevo preiskovalne komisije odredi pristojno sodišče privedbo preiskovanca, priče ali izvedenca.
(4) Preiskovalna komisija lahko pri pristojnem sodišču zahteva, da se odredi hišna ali osebna preiskava in zaseg predmetov.
9. člen
Glede oprostitve in odklonitve pričevanja ter oprostitve izvedenstva se uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku.
10. člen
(1) Pred pričetkom pričevanja je treba priče poučiti o njihovi pravici, da odklonijo odgovor na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s tem spravile sebe ali svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali v kazenski pregon.
(2) Priče in izvedence je treba pred začetkom zaslišanja opozoriti, da morajo izpovedati po resnici. Opozoriti jih je treba na kazenskopravne posledice krive izpovedbe. V postopku pred preiskovalno komisijo se priče in izvedenci ne zaprisežejo.
11. člen
(1) Priče se zaslišujejo vsaka zase. Pri tem ne smejo biti navzoče priče, ki še niso bile zaslišane.
(2) Priče se smejo soočiti, če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev.
(3) Priče in izvedence zaslišuje predsednik komisije. Ko predsednik komisije konča zaslišanje posamezne priče ali izvedenca, jim lahko člani komisije naravnost postavljajo vprašanja, preiskovanci pa smejo postavljati vprašanja naravnost pričam in izvedencem le z dovoljenjem predsednika komisije.
(4) Predsednik komisije lahko zavrne vprašanja preiskovanca, ki so neprimerna in niso povezana z zadevo. Če predsednik komisije prepove določeno vprašanje ali odgovor, sme preiskovanec zahtevati, naj o tem odloči preiskovalna komisija.
(5) Če je preiskovalna komisija sklenila, da je vprašanje, na katero je že bilo odgovorjeno, nedopustno, se poročilo preiskovalne komisije na takšno vprašanje ne sme sklicevati.
(6) Priča se med zaslišanjem lahko posvetuje s svojim pravnim pooblaščencem, ali naj odgovori na zastavljeno vprašanje ali ne (prvi odstavek 10. člena).
12. člen
Preiskovancem in pričam se vročijo zapisniki o njihovih zaslišanjih. Preiskovanci in priče lahko v 8 dneh ugovarjajo vsebini zapisnika o njihovem zaslišanju. O ugovorih odloča preiskovalna komisija.
13. člen
(1) Sodišča in drugi državni organi so dolžni preiskovalni komisiji dati potrebno pravno pomoč. Pri tem morajo postopati kar se da hitro.
(2) Preiskovalna komisija lahko sklene, da se priče ali izvedenci zaslišijo pred sodiščem. Ustrezno zahtevo je treba vložiti pri sodišču, na čigar območju naj bi potekala preiskava.
(3) Zahtevi je treba priložiti sklep o predmetu preiskave in dokazni sklep. Če je potrebno, se v zahtevi vprašanja podrobneje opredelijo in obrazložijo.
(4) Prisilni ukrepi zoper preiskovance, priče in izvedence: privedba, kazni, hišna in osebna preiskava in zaseg predmetov se v postopku parlamentarne preiskave lahko izvajajo le prek sodišča. Ustrezno zahtevo z obrazložitvijo, ki ji je treba priložiti sklep o predmetu preiskave, je treba vložiti pri sodišču, na čigar območju naj bi se izvedel omenjeni ukrep. Zaprošeno sodišče ni upravičeno ocenjevati umestnosti ukrepa. Če pa meni, da ni v skladu z zakonom, zahteva odločitev višjega sodišča. Zoper odločitev višjega sodišča ni pritožbe. Sodišče obravnava te zahteve prednostno.
14. člen
(1) Vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno službo in vsi nosilci javnih pooblastil so dolžni kadarkoli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščencem dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, izdati potrebna dovoljenja za pričevanje ter predložiti spise.
(2) Sodišča so dolžna preiskovalni komisiji predložiti tiste dele svojih spisov, ki se nanašajo tudi na predmet preiskovalne komisije. Če gre za nedokončane zadeve, jih mora preiskovalna komisija čimprej vrniti sodišču.
(3) Organi iz prvega odstavka tega člena, ki nasprotujejo ugoditvi zahteve, ker bi to po njihovem mnenju škodovalo odnosom Republike Slovenije z drugimi državami ali njeni varnosti, so dolžni ugoditi ponovni zahtevi preiskovalne komisije.
15. člen
(1) Predsednik in člani preiskovalne komisije so ves čas dela preiskovalne komisije in po njeni razpustitvi dolžni varovati tajnost zaupnih dejstev, s katerimi so se seznanili. Brez dovoljenja predsednika Državnega zbora ne smejo pričati pred sodiščem ali pred drugimi organi.
(2) Če se predsednik ali član preiskovalne komisije v okviru preiskovalne naloge seznani s tujo tajnostjo, tajnostjo iz poimensko imenovane osebne sfere ali poslovno tajnostjo, sme takšno tajnost razkriti le, če ima pooblastilo prizadete osebe. To ne velja, č zakon nalaga razkritje tajnosti.
16. člen
(1) Priča, izvedenec, cenilec, prevajalec ali tolmač, ki v postopku parlamentarne preiskave pred sodiščem ali preiskovalno komisijo po krivem izpove, izvedenec ali cenilec, ki da krivo pisno mnenje, ali prevajalec, ki da lažni pisni prevod, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Če ima dejanje iz 1. odstavka tega člena posebno hude posledice za preiskovanca, se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(3) Če storilec prostovoljno prekliče svojo krivo izpovedbo preden izda preiskovalna komisija svoje končno poročilo, se kaznuje z denarno kaznijo, sme pa se mu tudi odpustiti kazen.
17. člen
(1) Kdor z namenom, da bi preprečil ali otežil dokazovanje v parlamentarni preiskavi, skrije, uniči ali poškoduje tujo listino ali jo napravi delno ali popolnoma nerabno, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor brez upravičenega razloga preiskovalni komisiji ne izroči zahtevanih spisov ali listin ali ne dovoli vpogleda v te listine ali spise, ali priča, ki kljub opozorilu na posledice, brez zakonitega razloga noče pričati pred preiskovalno komisijo.
18. člen
Kdor neupravičeno izda, kar je izvedel v postopku parlamentarne preiskave, za kar je z zakonom določeno, da se ne sme objaviti, ali je bilo z odločbo preiskovalne komisije ali sodišča odločeno, da ostane tajno, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
19. člen
(1) Če ni drugače določeno, je pristojno sodišče po tem zakonu sodišče prve stopnje v Ljubljani.
(2) Poleg določb zakona o kazenskem postopku in zakona o prekrških, ki se po tem zakonu neposredno uporabljajo, se glede drugih vprašanj, ki z njim niso urejena, smiselno uporabljajo tudi druge ustrezne splošne določbe zakona o kazenskem postopku ter njegove določbe o preiskavi in glavni obravnavi, glede prizadetih pravnih oseb pa zakon o prekrških.
20. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-02/93-37/2-1
Ljubljana, dne 9. novembra 1993
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 08:31
14. člen
(1) Vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno službo in vsi nosilci javnih pooblastil so dolžni kadarkoli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščencem dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, izdati potrebna dovoljenja za pričevanje ter predložiti spise.
(2) Sodišča so dolžna preiskovalni komisiji predložiti tiste dele svojih spisov, ki se nanašajo tudi na predmet preiskovalne komisije. Če gre za nedokončane zadeve, jih mora preiskovalna komisija čimprej vrniti sodišču.
(3) Organi iz prvega odstavka tega člena, ki nasprotujejo ugoditvi zahteve, ker bi to po njihovem mnenju škodovalo odnosom Republike Slovenije z drugimi državami ali njeni varnosti, so dolžni ugoditi ponovni zahtevi preiskovalne komisije.
Bosanac petek, 06.11.2009 ob 08:46
Kviz
KOja je najpametnija ptica ?
odgovor: GROF THURN A - R , kad šuti ! ! inače nema glupije ptice! !
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 10:48
Mislim, da bi moral uporabiti moški spol- Grof je TIČ, Janšin!
safir petek, 06.11.2009 ob 08:40
Marinič dela sramoto svoji stranki, vsem poslancem in demokraciji. In kdor ga zagovarja dela isto in ni kaj boljši od njega.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 09:26
kaj pa g. kos? on je pa iznad zakonov, iznad sramote... on je naš in nedotakljiv, kajne?!
perkins petek, 06.11.2009 ob 10:13
bleferček....toje kaj je zdaj, se pravi Kos JA, Marinič NE?? Kos sigurno JA, Mariniče mmmmmmmOGOČE (ni dokaza, ni obdožbe,...)?? Demokrat?? Bolj kot ne desno trobilo!
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 10:40
perkins, sodiš po sebi, a ne? ker si sam levo trobilo in to verjetno počneš zavestno z določenim interesom, misliš, da so tudi vsi drugi tebi enaki. napačno sklepanje.
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 10:49
Safir: Napaka: Marinič ne more delati strnki SDS sramote, ker je že sama stranka sramota za Slovenijo! Ha, ha, ha
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 11:51
otročji igor, kdaj te bo srečala pamet?!
perkins petek, 06.11.2009 ob 13:19
levo trobilo?? MOgoče zato, ker vidim kakšen bleferček si s svojo demokratičnostjo? Nikakor nism desni, to je res, samo za razliko od tebe lahko prepoznam kretenizme tako levih nesposbnežev v vladi kot desnik, kjer pa le-ti prevladujejo. Ti, kot kvazi demokrat tega nisi sposoben, mogoče le v kontektu, da upravičiš svojo "demokratičnost", ki pa je le pobožna želja tebe samega.
madonax petek, 06.11.2009 ob 08:40
Grof Thurna tako je. Zakon je zakon, je Marinič levi ali desni.
Tito petek, 06.11.2009 ob 08:42
Dajmo nehat z debato. Gremo raje do parlamenta. Meni je dovolj teh ˝posrancev˝. Lansko jesen na volitvah so bili vsi zelo sladki, sedaj pa ga že preveč ˝serjejo˝. Čeprav je v parlamentu 1/3 novih poslancev, ti enostavno morajo poslušati stare mačke. Jebeš takega poslanca brez svoje hrbtenice.
raso petek, 06.11.2009 ob 08:44
Poliglot z rahlo amnezijo Marinič naj se zamisli tudi nad svojimi dejanji, da ne omenjam vztrajanje SDS, da ostane kot "dokazani lažnivec" na mestu predsednika komisije. Naj kandidira za predsednika SDS ima mojo podporo. Strinjam se pa, da je zakon treba spoštovati in ne izkoriščati za svoje pritlehne pol. namene.
Aeryn Sun petek, 06.11.2009 ob 08:45
Vse lepo in prav, ampak Marinič ni šef preiskovalne komisije (po tem zakonu) ampak Komisije po Zakonu o preprečevanju korupcije. To ni preiskovalna komisija (ta se ustanvi za konkretni problem - patria, mercator...), pač pa nadzorno telo (tako kot tista za peticije, pa gospodarstvo, poslovnik, zdravstvo ipd), ki opravlja neposredni nadzor nad izvajanjem nalog Komisije za preprečevanje korupcije, povezanih z nezdružljivostjo, omejitvah pri darilih in poslovanju ter nadzorom nad premoženjskim stanjem funkcionarjev,obravnava poročila Komisije za preprečevanje korupcije, nadzira premoženjsko stanje predsednika, namestnika predsednika in članov Komisije za preprečevanje korupcije, sprejme svoj poslovnik, daje soglasje k obrazcu za nadzor premoženjskega stanja funkcionarjev in opravlja druge naloge v skladu z zakonom in svojim poslovnikom.
Zato s tvoje strani navedeni zakon s tem nima zveze. Če bi pa to bila preiskovalna komisija DZ, bi bila pa to čisto druga zgodba.
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 08:54
Mariničeva komisija je bila ustanovljena na podlagi tega zakona in ne zakona o delovnih telesih DZ. Ta komisija ima poseben status. To ni odbor, je komisija. boste morali loćit. Seveda k temu gre še kup drugih zakonov.
Bostjan1 petek, 06.11.2009 ob 09:04
@GROF THURN A - R
napisal si: "Sodišče je v procesu odločanja folžno razkriti obdolženemu njegovega prijavitelja"
od kod ti pa to? Ali lahko navedeš iz katerega dela ZKP si to povzel?
Vsekakor pa je stvar jasna, Mariniču in tebi gre predvsem za to, da se razkrijejo "špiclji, ki so prijavljali domnevno korupcijo " in to, če se loe da, še pred začetkom obravnave na sodišču. Razumem, da obstoji velika verjetnost, da gre Mariniču predvsem za to, da se razkrije "špicelj, ki je prijavil domnevno korupcijo v njegovem primeru.
Očitno se zdi SDS, da je Kosova komisija ustanovljena za razkrivanje primerov korupcije, parlamentarna komisija pa za razkrivanje "špicljev, ki so prijavljali domnevno korupcijo ".
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 09:20
Zelo preprosto, vsi akti NA PODLAGI KATERIH SODIŠČE RAZPIŠE NAROKE IN OBRAVNAVE, tudi ovadbe, prijave, TOREJ VSI LISTINSKI DOKAZI, so sestavni del spisa zadeve po zakonu. Spis pa je na vpogled obdolženemu, po zakonu. Tisto kar pa v spisu ni pa ni dokazno gradivo na sodišču. Vsak obdolženec ali tožnik pripravlja svoj nastop pred sodiščem na podlagi vpogleda v spis. Če v spisu recimo ovadbe ne bi bilo potem prenehajo razlogi za kazenski pregon. Šteje se da je v tem primeru gradivo nepopolno, in ni pravnega temelja za pregon obdolženca.
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 10:54
Boštjan saj ravno to je namen te komisije! Marinič, hoče izbrskati ovaditlja!
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 09:13
Za neuke pa novejše ki je nastalo na podlagi prejšnjih zakonov. tudi zakona o parlamentarni preiskavi. Elementi ki se uporabljajo so vsebinsko enaki.
---
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
NAMEN ZAKONA
1. člen
Ta zakon določa ukrepe za uresničevanje resolucije o preprečevanju korupcije na področjih identifikacije in odpravljanja vzrokov za korupcijo, oblikovanja načrtov integritete v javnem in zasebnem sektorju in preverjanja njihovega delovanja ter postavlja temeljna pravila na področjih nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo za nosilke ali nosilce javnih funkcij (v nadaljnjem besedil u : funkcionarji), omejitev glede sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije, nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev ter omejitev poslovanja naročnikov po predpisih o javnih naročilih s poslovnimi subjekti, v katerih je udeležen funkcionar a l i njegova družinska članica ali družinski član (v nadaljnjem besedilu: družinski član).
POMEN IZRAZOV V TEM ZAKONU
2. člen
Posamezni izrazi imajo za potrebe tega zakona naslednji pomen:
* "Funkcionarji" po tem zakonu so poslanci, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, guverner Banke Slovenije, varuh človekovih pravic, funkcionarji v službah državnega zbora, državnega sveta in predsednika republik e , funkcionarji v vladi, funkcionarji v službah ustavnega sodišča, funkcionarji v računskem sodišču, Banki Slovenije in pri varuhu človekovih pravic, funkcionarji v drugih državnih organih in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besed ilu: lokalne skupnosti).
* "Družinski člani" funkcionarja po tem zakonu so njegov zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ter funkcionarjevi otroci, starši ter druge osebe, ki živijo s funkcionarjem v skupnem gospodinjstvu.
* "Korupcija" po tem zakonu je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponu j ene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
3. člen
(1) Določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe tega zakona se uporabljajo tudi za direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, direktorja Agencije za zavarovalni nadzor in direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev ter za njihove namestnike.
(2) Določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe tega zakona se uporabljajo tudi za s strani državnih organov ali organov lokalnih skupnosti imenovane člane individualnih ali kolektivnih poslovodnih organov v javnih zavodih, javnih podjetjih, javnih skladih, javnih agencijah in gospod a rskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti
II. poglavje: KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE
4. člen
(1) Za opravljanje nalog po tem zakonu se kot samostojen državni organ ustanovi Komisija za preprečevanje korupcije ( v nadaljnjem besedilu: Komisija).
(2) Sredstva za delovanje Komisije se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije na predlog Komisije. Komisija samostojno odloča o porabi proračunskih sredstev.
SESTAVA KOMISIJE IN IMENOVANJE
5. člen
(1) Komis ijo sestavljajo predsednica ali predsednik (v nadaljnjem besedilu: predsednik), namestnica ali namestnik predsednika (v nadaljnjem besedilu: namestnik predsednika) in tri članice ali člani (v nadaljnjem besedilu: člani), ki jih imenuje Državni zbor Republ i ke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor). Predsednika in namestnika predsednika v imenovanje Državnemu zboru predlaga predsednik republike, po enega člana komisije pa Sodni svet, Komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za mandatn o-volilne zadeve, in Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada).
(2) Predsednik, namestnik predsednika in člani Komisije morajo imeti vsaj univerzitetno izobrazbo, najmanj deset let delovnih izkušenj in morajo biti osebe vredne javnega zaup anja za opravljanje funkcije v Komisiji.
(3) Mandat predsednika, namestnika predsednika in članov Komisije je šest let, brez možnosti ponovnega imenovanja.
(4) Predsednik, namestnik predsednika in člani Komisije so funkcionarji. Funkcija predsednika, namestnika predsednika in članov Komisije ni združljiva s funkcijo v državnem organu, organu lokalne skupnosti, politične stranke ali sindikata, z delom v državnem organu, organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnih pooblastil.
(5) Predsednik in namestnik predsednika Komisije morata svojo funkcijo opravljati polni delovni čas. Člani Komisije, ki so visokošolski učitelji, lahko opravljajo svojo funkcijo v Komisiji za petino polnega delovnega časa.
(6) Pri Komisiji je zaposleno potrebno število j avnih uslužbencev. Vrste in število delovnih mest javnih uslužbencev se določijo z aktom o sistemizaciji.
6. člen
(1) Pol leta pred iztekom mandata predsednika, namestnika predsednika in članov Komisije morajo predlagatelji iz prvega odstavka prejšnjega člena začeti postopek za njihovo izbiro. O izteku mandatov mora predsednik Komisije predlagatelje pravočasno obvestiti.
(2) Predsednik republike začne postopek iz prejšnjega odstavka z javnim pozivom za zbiranje predlogov za izbiro kandidatov za pr edsednika in namestnika predsednika. Predloge je potrebno poslati predsedniku republike v 30 dneh po objavi poziva.
(3) Predsednik republike izmed predlogov izbere kandidata in ju v 30 dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka predlaga Državnemu zboru v imenovanje.
(4) Drugi predlagatelji iz prvega odstavka prejšnjega člena predlagajo kandidate za člane Komisije v roku treh mesecev po obvestilu predsednika Komisije iz prvega odstavka tega člena.
(5) Predlogi za predsednika, namestnika predsednik a in člane Komisije morajo biti obrazloženi, s priloženim pisnim soglasjem kandidata. Državni zbor odloča o imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov Komisije v 30 dneh po prejemu vseh predlogov.
(6) Če postopek zbiranja predlogov, izbire kandidatov oziroma njihovega imenovanja ni uspešen, se ponovi in se ponavlja toliko časa, dokler niso imenovani predsednik, namestnik predsednika in člani Komisije.
(7) Predsednik, namestnik predsednika in člani Komisije, ki jim je mandat potekel, opravljajo funkcijo vršilcev dolžnosti do imenovanja novih funkcionarjev na njihovo mesto.
(8) Predsednik, namestnik predsednika in člani Komisije po imenovanju pred Državnim zborom izrečejo naslednjo prisego: "Prisegam, da bom pri opravljanju svoje funkc ije spoštoval ustavo in zakon, ravnal vestno in pošteno in vselej uveljavljal interese skupnega dobrega pred zasebnimi interesi.".
RAZREŠITEV PREDSEDNIKA, NAMESTNIKA PREDSEDNIKA
IN ČLANA KOMISIJE
7. člen
(1) Državni zbor lahko na predlog organa iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ali na predlog Komisije državnega zbora iz 14. člena tega zakona predčasno razreši predsednika, namestnika predsednika oziroma člana Komisije iz naslednjih razlogov:
* če to sami zahtevajo,
* če so pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
* če opravljajo dejavnost ali funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo predsednika,
* namestnika predsednika oziroma člana Komisije,
* zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije,
* če pri opr avljanju funkcije kršijo ustavo ali zakon.
(2) V primeru predloga za predčasno razrešitev predsednika, namestnika predsednika oziroma člana Komisije mora predlagatelj, hkrati s predlogom za predčasno razrešitev, posredovati Državnemu zboru tudi predlog za imenovanje novega predsednika, namestnika predsednika oziroma člana, ki se imenuje za preostanek mandata Komisije.
(3) Kadar je predsednik, namestnik predsednika oziroma član Komisije predčasno razrešen, se za preostanek mandata Komisije imenuje nov funkcionar ob smiselni uporabi določb 6. člena tega zakona. Organi iz prvega odstavka 5. člena tega zakona morajo predlagati kandidata v imenovanje Državnemu zboru najkasneje v 45 dneh po predčasni razrešitvi funkcionarja.
PREDSEDNIK KOMISIJE
8. člen
(1) Predsednik Komisije zastopa, vodi in organizira delo Komisije ter ima v skladu z zakonom vse ostale pristojnosti in odgovornosti predstojnika državnega organa.
(2) Predsednik Komisije lahko pooblasti namestnika predsednika in člane Komisije, da organizirajo in vodijo delo na posameznih področjih.
(3) Predsednika Komisije v odsotnosti nadomešča namestnik predsednika.
POSLOVNIK
9. člen
Komisija po predhodnem soglasju Državnega zbora sprejme poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način dela. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
NAČIN DELOVANJA KOMISIJE
10. člen
Komisija deluje in odloča kot kolegijski organ. Zadeve obravnava na sejah, kjer sprejema mnenja, stališča in druge odločitve, ki morajo biti sprejete z večino glasov vseh članov.
11. člen
(1) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo komisiji na njeno zahtevo predložiti vse podatke, ki so potrebni za opravljanje nalog Komisije, in ji omogočiti vpogled v ustrezno dokumentacijo, če z zakonom ni drugače določeno.
(2) Na zahtevo Komisije se je zaposleni v organih iz prejšnjega odstavka dolžan udeležiti seje Komisije in na njej dajati pojasnila ter odgovarjati na vprašanja Komisije v zvezi s podatki in dokumentacijo iz prejšnjega odstavka. Za zavrnitev udeležbe na seji oziroma odklonitev odgovora se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek.
12. člen
Komisija o svojem delu v skladu z zakonom obvešča javnost.
NADZOR NAD DELOM IN POSLOVANJEM KOMISIJE
13. člen
(1) Komisija o svojem delu enkrat letno poroča Državnemu zboru. Letno poročilo mora predložiti najkasneje do 31. maja za preteklo leto. Na zahtevo Državnega zbora ali na lastno pobudo lahko Komisija Državnemu zboru poroča tudi večkrat.
(2) Na podlagi zahteve Vlade ali na lastno pobudo Komisija poroča tudi Vladi.
14. člen
(1) Za opravljanje neposrednega nadzora nad izvajanjem nalog Komisije, povezanih z nezdružljivostjo, omejitvah pri darilih in poslovanju ter nadzorom nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, in za opravljanje drugih nalog po tem zakonu Državni zbor ustanovi Komisijo po zakonu o preprečevanju korupcije (v nadaljnjem besedilu: Komisija državnega zbora).
(2) Predsednika in šest članov Komisije državnega zbora izvoli Državni zbor.
(3) Mesto predsednika in treh članov Komisije državnega zbora pripada poslancem opozicije.
(4) Komisija državnega zbora o zadevah iz svoje pristojnosti odloča na sejah, sklepe pa sprejema z večino glasov vseh članov.
( 5) Zaradi varovanja osebnih podatkov dela Komisija državnega zbora na zaprtih sejah.
(6) Način svojega dela Komisija državnega zbora podrobneje uredi s poslovnikom. Za vprašanja, ki niso urejena s poslovnikom, se uporablja poslovnik Državnega zbora. Komisija državnega zbora sprejme poslovnik z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
(7) Poslovnik Komisije državnega zbora se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
15. člen
(1) Komisiji državnega zbora se zagotovi reden in popoln vpogled v postopek in sistem nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. V ta namen predsednik Komisije vsake tri mesece poroča Komisiji državnega zbora o vsebini in obsegu nadzora nad premoženjskim stanjem ter ugotovitvah in mnenjih Komisije, povezanih z nezdr u žljivostjo, darili in poslovanjem (32. do vključno 39. člen tega zakona).
(2) Komisija državnega zbora nadzira premoženjsko stanje predsednika, namestnika predsednika in članov Komisije ter opravlja druge naloge iz tega zakona, ki se nanašajo na člane K omisije.
SISTEMSKO-ANALITIČNE NALOGE KOMISIJE
16. člen
Komisija:
* pripravi resolucijo o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji in jo predlaga v
* obravnavo Vladi, ki jo predloži v sprejem Državnemu zboru,
* skrbi za uresničevanje resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji,
* spremlja in analizira statistične podatke o stanju korupcije v Republiki Sloveniji,
* sodeluje s pristojnimi državnimi organi pri pripravi in usklajevanju predpisov s
* področja preprečevanja korupcije,
* spremlja uresni čevanje predpisov iz prejšnje alinee in daje pobude za njihove
* spremembe in dopolnitve.
KOORDINATIVNE NALOGE KOMISIJE
17. člen
Komisija:
* sodeluje s podobnimi organi drugih držav in organi mednarodnih integracij ter mednarodnimi nevladnimi organizacijami s področja preprečevanja korupcije,
* pristojne organe v Republiki Sloveniji opozarja na uresničevanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih aktov s področja preprečevanja korupcije, ter jim daje predloge glede načina uresničevanja teh obveznosti,
* sod eluje z znanstvenimi, strokovnimi, medijskimi in drugimi nevladnimi organizacijami in društvi v zvezi z njihovim delom pri preprečevanju korupcije.
SVETOVALNO-IZOBRAŽEVALNE NALOGE KOMISIJE
18. člen
Komisija:
* sodeluje in svetuje pri pripravi izh odišč za kodekse etike ravnanja v javnem in zasebnem sektorju,
* daje načelna mnenja in pojasnila o nezdružljivosti, darilih in drugih vprašanjih, povezanih z vsebino tega zakona,
* v obliki posvetov, seminarjev, delavnic in drugih oblik izobraževanja izobražu je oziroma sodeluje in svetuje pri odpravljanju vzrokov za korupcijo v javnem in zasebnem sektorju,
* objavlja strokovno literaturo.
III. poglavje: OMEJITVE GLEDE OPRAVLJANJA PRIDOBITNE DEJAVNOSTI, SPREJEMANJA DARIL IN POSLOVANJA
NEZDRUŽLJIVOST
19. člen
(1) Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo (v nadaljnjem besedilu: poklicni funkcionar), ne sme samostojno ali v delovnem razmerju opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko poklicni funkcionar opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno in publicistično delo.
20. člen
(1) Poklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, podjetjih, gospodarskih interesnih združenjih, zbornicah, ki izvajajo javna pooblastila, zavodih, zadrugah, skladih ali agencijah.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je poklicni funkcionar kot predstavnik organa lahko član sveta javnega zavoda ali javne agencije oziroma član nadzornega sveta javnega podjetja, javnega sklada ali gospodarske družbe, v kateri je država ali lokalna skupnost imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju oziroma kapital u.
21. člen
Funkcionar, ki funkcije ne opravlja poklicno, ne sme opravljati dejavnosti upravljanja ali zastopanja v javnem zavodu, javnem podjetju, javnem skladu ali javni agenciji, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom.
22. člen
Funkcionar, ki je pred nastopom funkcije opravljal dejavnost ali funkcijo, ki po tem zakonu ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije, mora najpozneje v osmih dneh po izvolitvi ali imenovanju oziroma po potrditvi mandata prenehati opravljati to dejav nost ali funkcijo.
23. člen
(1) Če funkcionar po izteku roka iz prejšnjega člena še naprej opravlja dejavnost ali funkcijo, ki po tem zakonu ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije, oziroma prične opravljati takšno dejavnost ali funkcijo, ga Komisija na to opozori in mu v opozorilu določi rok, v katerem mora prenehati opravljati to dejavnost ali funkcijo. Rok, ki ga določi Komisija, ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
(2) Če funkcionar iz prejšnjega odstavka, kljub opozorilu Komisije, po izteku roka, ki mu ga je določila Komisija, še naprej opravlja nezdružljivo dejavnost ali funkcijo, poda Komisija pristojnemu organu zahtevo za začetek postopka za prenehanje funkcije.
(3) Če pristojni organ ugotovi, da funkcionar opravlja oziroma je po roku, ki ga je določila Komisija na podlagi prvega odstavka tega člena, še naprej opravljal nezdružljivo dejavnost ali funkcijo v nasprotju s tem zakonom, prične s postopkom za prenehanje funkcije. O svoji končni odločitvi pristojni org an obvesti Komisijo.
PREPOVED OZIROMA OMEJITVE SPREJEMANJA DARIL
24. člen
(1) Funkcionar ne sme sprejemati daril ali drugih koristi (v nadaljnjem besedilu: darila) v zvezi z opravljanjem funkcije, razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjš e vrednosti.
(2) Za protokolarna darila štejejo darila predstavnikov drugih držav in mednarodnih organizacij, dana ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih, ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah.
(3) Za priložnostna darila manjše vrednosti štejejo darila, ki ne presegajo vrednosti 15.000 tolarjev, oziroma katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 30.000 tolarjev, če so prejeta od iste osebe.
(4) Prepoved oziroma omejitev iz tega člena velja tudi za družinske člane funkcio narja.
25. člen
(1) Sprejeta darila in njihovo vrednost funkcionar vpiše v seznam daril, ki se vodi pri organu, v katerem funkcionar opravlja funkcijo.
(2) Če se ugotovi, da je prejeto priložnostno darilo večje od vrednosti iz tretjega odstavka prejšnjega člena, darilo postane last države oziroma lokalne skupnosti. Protokolarna darila, ne glede na njihovo vrednost, postanejo last države oziroma lokalne skupnosti.
(3) Sprejeto darilo iz prejšnjega odstavka se preda v razpolaganje organu, v katerem funkcionar opravlja funkcijo.
(4) Način razpolaganja z darili iz drugega odstavka tega člena in vodenja seznama daril ter druga izvedbena vprašanja v zvezi z omejitvami in dolžnostmi iz 24. in 25. člena tega zakona predpiše Komisija in predpis objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
26. člen
(1) Državni in drugi organi, ki so po zakonu dolžni voditi sezname daril, kopije teh seznamov za preteklo leto posredujejo Komisiji do 31. marca naslednjega leta.
(2) Če Komisija pri pregledu seznama u gotovi odstopanje od zakonskih meril, o tem obvesti organ, ki ji je posredoval seznam.
(3) Na podlagi zbranih podatkov Komisija pripravi javni katalog daril, sprejetih v preteklem letu, in ga objavi na svoji spletni strani.
27. člen
(1) Če Komisija v konkretnem primeru ugotovi, da je funkcionar kršil določbe 24. oziroma 25. člena tega zakona, o tem obvesti organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo.
(2) Organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, mora v roku 30 dni po prejemu obvestila Komi sije podati le tej poročilo o ukrepih, ki jih je sprejel zoper funkcionarja.
OMEJITVE POSLOVANJA
28. člen
(1) Naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo poslovati s poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar oziroma njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%, prek javnih naročil, razen naročil male vrednosti, če j e ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.
(2) Naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo prek javnega naročila poslovati s poslovnimi subjekti, v katerih je posameznik, ki je član organa upravljanja ali nadzornega organa tega naročnika:
* član poslovodnega organa,
* imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%.
(3) Omejitve iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za družinske člane organov upravljanja ali nadzornih organov naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih.
(4) Pogodba o oddaji j avnega naročila, sklenjena v nasprotju z določbami prejšnjih odstavkov, je nična.
(5) Komisija lahko dovoli naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, poslovanje s poslovnimi subjekti iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila. Komisija mora v primeru iz prejšnjega stavka odločiti pred končanjem postopka o oddaji javnega naročila oziroma pred izbiro najugodnejšega oziroma najprimernejšega ponudnika.
(6) Komisi ja v Uradnem listu Republike Slovenije ter na svoji spletni strani tekoče objavlja seznam poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi določb tega zakona ne smejo poslovati naročniki iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena in seznam poslovnih sub jektov iz prejšnjega odstavka.
(7) Omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja za poslovanje na podlagi pogodb o oddaji javnega naročila, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije.
(8) Omejitev iz drugega in tretjega odstavka t ega člena ne velja za poslovanje na podlagi pogodb o oddaji javnega naročila, ki so bile sklenjene pred imenovanjem oziroma izvolitvijo posameznika v organ upravljanja ali nadzorni organ.
29. člen
Omejitev iz prvega odstavka prejšnjega člena velja tudi v času po prenehanju funkcije dokler funkcionar prejema nadomestilo plače, do katerega ima pravico po prenehanju funkcije.
30. člen
(1) Poslovni subjekti iz 28. člena tega zakona niso upravičeni do državnih pomoči.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za državne pomoči v zvezi z odpravo posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami ali izrednimi dogodki.
31. člen
Določbe tega poglavja se ne uporabljajo glede vprašanj, ki so za določene funkcionarje z zakonom drugače urejena.
IV. poglavje : NADZOR NAD PREMOŽENJSKIM STANJEM FUNKCIONARJEV
32. člen
(1) Komisija opravlja nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev.
(2) Če Komisija v postopku nadzora, določenim s tem zakonom, ugotovi, da obstaja očitno neskladje med predloženimi podatki o premoženjskem stanju funkcionarja in dejanskim stanjem, o tem obvesti organ, v katerem funkcionar opravlja svojo funkcijo, in druge pristojne organe v skladu z zakonom.
(3) Organi iz prejšnjega odstavka morajo Komisijo najpozneje v roku treh mesece v po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka seznaniti s svojimi ukrepi in odločitvami.
33. člen
Organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, mora Komisijo obvestiti o tem, da je funkcionar nastopil funkcijo oziroma da mu je funkcija prenehala, v sedmih dneh od nastopa oziroma prenehanja funkcije.
34. člen
Komisija nadzira premoženjsko stanje funkcionarja na podlagi podatkov, ki jih predloži funkcionar na posebnem obrazcu, ki ga po predhodnem soglasju Komisije državnega zbora predpiše Komisija in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
35. člen
Funkcionar mora v enem mesecu po nastopu funkcije Komisiji predložiti podatke:
* o funkciji, ki jo opravlja poklicno ali nepoklicno,
* o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja,
* o dejavnosti, ki jo je opravljal neposredno pred nastopom funkcije,
* o svojem premoženjskem stanju.
36. člen
(1) Podatki o premoženjskem stanju funkcionarja obsegajo podatke o njegovem celotnem premoženju in dohodkih, in sicer:
* o nepremičninah,
* o premičninah večje vrednosti,
* o poslovnih deležih in delnicah v gospodarskih družbah ter o drugih vrednostnih papirjih,
* o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah,
* o dolgovih, prevzetih jamstvih in drugih obveznostih ter
* o letnih dohodkih, ki so osnova za dohodnino.
(2) Za premičnine večje vrednosti iz druge alinee prejšnjega odstavka štejejo premičnine, katerih vrednost presega 2.000.000 tolarjev.
(3) Komisija lahko zahteva od funkcionarja, da podatkom iz prvega odstavka teg a člena priloži ustrezna dokazila.
37. člen
(1) Podatke o letnih dohodkih iz šeste alinee prvega odstavka prejšnjega člena izkazuje funkcionar vsako leto z odločbo o dohodnini.
(2) Vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prve do pete alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ki presega polovico višine gotovinske transakcije, kot jo v določbah o obveznem sporočanju določa zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja, mora funkcionar sporočiti Komisiji ob predložitvi odločbe o dohodnini.
(3) Komis ija lahko zahteva od funkcionarja, da ji predloži podatke iz prve do pete alinee prvega odstavka prejšnjega člena. Funkcionar mora Komisiji predložiti te podatke v 15 dneh po prejemu zahteve.
(4) Če je ob primerjavi predloženih podatkov z dejanskim stanjem mogoče utemeljeno sklepati, da funkcionar svoje premoženje oziroma dohodke, z namenom izogibanja nadzoru po tem zakonu, prenaša na družinske člane, lahko Komisija državnega zbora na predlog Komisije od funkcionarja zahteva, da Komisiji v enem mesecu po prejemu zahteve predloži podatke iz prejšnjega člena tudi za družinske člane.
38. člen
Določbe 35. do 37. člena tega zakona veljajo tudi za funkcionarja, ki mu je prenehala funkcija in prejema nadomestilo plače, do katerega ima pravico po prenehanju funkcije.
39. člen
(1) Če funkcionar ne predloži podatkov iz 35. do 37. člena tega zakona v rokih, določenih s tem zakonom, ga Komisija opozori in mu določi dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva vročitve opozori la.
(2) Če funkcionar tudi po izteku roka iz prejšnjega odstavka ne predloži zahtevanih podatkov, Komisija obvesti organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, oziroma organ, pristojen za določitev in izplačilo plače oziroma nadomestila plače.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se plača oziroma nadomestilo plače vsak mesec po tem, ko je pretekel rok iz prvega odstavka tega člena, do obvestila Komisije, da je funkcionar predložil zahtevane podatke, zniža za eno desetino, vendar največ do višine mi n imalne plače.
(4) Če funkcionar v treh mesecih po izteku roka iz prvega odstavka tega člena ne predloži zahtevanih podatkov, Komisija o tem obvesti organ, pristojen za začetek postopka za prenehanje funkcije, ali v skladu z zakonom drug pristojni organ.
(5) Če pristojni organ ugotovi, da funkcionar ni predložil zahtevanih podatkov, začne postopek za prenehanje funkcije ali druge postopke v skladu z zakonom in o svoji končni odločitvi obvesti Komisijo.
(6) Če funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, v treh mesecih po izteku roka iz prvega odstavka tega člena ne predloži zahtevanih podatkov, se mu ustavi izplačevanje nadomestila.
V. poglavje: NAČRT INTEGRITETE, OCENA INTEGRITETE IN PREVERJANJE DELOVANJA INSTITUCIJ V SKLADU S SPREJETIM NAČRTOM INTEGRITETE
40. člen
(1) Državni organi in organi lokalnih skupnosti sprejmejo načrt integritete. Načrt integritete predstavljajo ukrepi pravne in dejanske narave, ki odpravljajo in preprečujejo možnosti za nastanek in razvoj korupcije v organu.
(2) Nač rt integritete vsebuje zlasti:
* oceno korupcijske izpostavljenosti institucije,
* podatke o osebi, odgovorni za načrt integritete,
* opis delovnega procesa in načina odločanja z opredelitvijo izpostavljenih nalog,
* preventivne ukrepe za zmanjševanje možnosti in nevarnosti za korupcijo ter
* druge dele načrta, opredeljene v smernicah iz 43. člena tega zakona.
(3) Organi iz prvega odstavka tega člena morajo v rokih, določenih s smernicami iz 43. člena tega zakona, oblikovati načrt integritete in o tem obvestiti Ko misijo.
(4) Komisija usposablja osebe iz druge alinee drugega odstavka tega člena.
41. člen
Komisija redno ali po potrebi preverja, ali so organi iz prejšnjega člena sprejeli načrt integritete in kako ga izvajajo.
42. člen
(1) Komisija lahko na predlog drugih subjektov javnega sektorja, ki niso določeni v prvem odstavku 40. člena tega zakona, kot tudi na predlog pravne osebe iz zasebnega sektorja, ob smiselni uporabi določb 40. in 41. člena tega zakona, izdela oceno integritete ter hkrati po da predloge za njeno izboljšanje.
(2) Postopke iz prejšnjega odstavka izvede Komisija za pravne osebe iz zasebnega sektorja na njihove stroške. Obračun stroškov oziroma nadomestila in način vplačila predpiše minister, pristojen za finance.
43. člen
Komisija izdela in objavi smernice za oblikovanje načrtov integritete in za preverjanje delovanja načrtov integritete oziroma ocenjevanje integritete.
VI. poglavje: VARSTVO IN HRAMBA PODATKOV IN VODENJE EVIDENC TER ZAUPNOST PODATKOV
44. člen
(1) Pod atki, ki so pridobljeni pri nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, in drugi podatki, ki jih določi Komisija, so zaupne narave.
(2) Predsednik, namestnik predsednika in člani Komisije, člani Komisije državnega zbora in osebe, zaposlene pri Komisiji, podatkov iz prejšnjega odstavka ne smejo razkriti nepooblaščenim osebam, niti jih sami izkoristiti ali omogočiti, da bi jih izkoristile nepooblaščene osebe.
UPORABA PODATKOV
45. člen
Podatki, pridobljeni v skladu s tem zakonom, se smejo up orabljati le za namene, določene z zakonom.
HRAMBA PODATKOV IN DOKUMENTACIJE
46. člen
(1) Komisija mora podatke, informacije in dokumentacijo, pridobljeno na podlagi tega zakona, hraniti 15 let po zaključku zadeve, nato pa se arhivira.
(2) Komisija vodi naslednje evidence podatkov:
* evidenco funkcionarjev, oseb iz 3. člena tega zakona in njihovih družinskih članov (osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča),
* evidenco podatkov iz 35. in 36. člena tega zakona za oseb e iz prejšnje alinee,
* evidenco obvestil o sprejetih načrtih integritete (40. člen),
* evidenco opravljenih preverjanj delovanja načrtov integritete (41. člen),
* evidenco ocen integritete (42. člen),
* evidenco seznamov daril iz prvega odstavka 26. člena tega zakona, ter evidenco obvestil iz drugega odstavka 26. člena in 27. člena tega zakona,
* evidenco oseb iz drugega odstavka 40. člena tega zakona (osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, zaposlitev),
* evidenco poslovnih subje ktov iz 28. člena tega zakona (naziv poslovnega subjekta, registrsko številko in sedež).
VII. poglavje: KAZENSKA DOLOČBA
47. člen
(1) Z globo od 500.000 do 10.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, razen neposrednega uporabnika proračuna, ki kot naročnik, ki posluje po predpisih o javnih naročilih, odda javno naročilo poslovnemu subjektu iz prvega, drugega in tretjega odstavka 28. člena tega zakona.
(2) Z globo od 50.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba nar očnika, ki posluje po predpisih o javnih naročilih, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
VIII. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Sklep o ustanovitvi, delovnem področju in organizaciji Urada Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 58/01).
(2) Urad Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: Urad) nadaljuje z delom na podlagi določb sklepa iz prejšnjega odstavka, ki se uporabljajo do dne, ko prične z delom Komisija.
49. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati drugi, tretji in četrti odstavek 39. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01 in 67/02), Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 49/92 in 50/92-popr.) ter Odlok Državnega zbora Republike Slovenije o ustanovitvi, nalogah in sestavi Komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pr idobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 6/93).
(2) Komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo nadaljuje s svojim delom na podlagi določb odloka iz prejšnjega odstavka do dne, ko prične z delom Komisija, potem pa opravlja delo Komisije državnega zbora na podlagi določb tega zakona, do ustanovitve Komisije državnega zbora.
(3) Državni zbor ustanovi Komisijo državnega zbora po prvih volitvah v Državni zbor.
(4) Sodni svet nadaljuje s svojim delom na podl agi določb Zakona o sodniški službi iz prvega odstavka do dne, ko prične z delom Komisija.
(5) Po pričetku dela Komisije se nanjo prenesejo evidence in arhiv Komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in tis ti del evidenc in arhiva Sodnega sveta, ki se nanaša na naloge Komisije po tem zakonu.
50. člen
Organi, v katerih opravljajo funkcijo funkcionarji iz 2. člena tega zakona, morajo predložiti Komisiji seznam funkcionarjev v 30 dneh od začetka dela Komis ije.
51. člen
(1) Funkcionarji morajo predložiti Komisiji podatke iz 35. do 37. člena tega zakona v 60 dneh od začetka dela Komisije.
(2) Funkcionarji morajo prenehati opravljati dejavnost, ki po tem zakonu ni združljiva z opravljanjem funkcije, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
52. člen
Predlagatelji iz prvega odstavka 5. člena tega zakona začnejo s postopkom za izbiro predsednika, namestnika predsednika in članov Komisije v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona. Za ta postopek se smiselno uporablja 6. člen tega zakona.
53. člen
Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za globo določene v 47. členu tega zakona.
ZAČETEK DELA KOMISIJE
54. člen
(1) Komisija prične z delom, ko so imenovani predsednik, namestnik predsednika in člani Komisije in ko sprejme poslovnik iz 9. člena tega zakona.
(2) Na Komisijo se prenesejo vsa tehnična, materialna in druga sredstva ter arhivi in druge evidence Urada.
(3) Zaposleni v Uradu se imenujejo v ustrezne nazive po Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) in prerazporedijo na delovna mesta javnih uslužbencev pri Komisiji, če s tem soglašajo.
IZDAJA PODZAKONSKIH IN DRUGIH AKTOV
55. člen
(1) Predlog poslovnika iz 9. člena tega zakona mora Komisija predložiti v soglasje Državnemu zboru v 30 dneh po imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov Komisije.
(2) Državni zbor odloči o izdaji soglasja k predlogu poslovnika v 60 dneh od njegove predložitve. Komisija v 15 dneh po pridobljenem soglasju k poslovniku izda akte o notranji organizaciji in sistemizaciji.
(3) Minister, pristojen za finance, predpiše obračun stroškov oziroma nadomestila in način vplačila iz 42. člena tega zakona v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
ZAČETEK VELJAVNOSTI
56. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
_________________________________
Objavljeno: Uradni list RS, št. 2/04
(c) 2005 Komisija za preprečevanje korupcije.
Pravna obvestila Zasebnost Avtorji
Cerberus petek, 06.11.2009 ob 09:13
Grof Thurniga, vzhičen nad vašo pronicljivostjo pri kopiranju zakonskih tekstov, dodajam skromen prispevek vaši globokoumnosti. Kadarkoli boste želeli zausti tale forum z zakonskimi besedili, enostavno kliknite na tale link http://www.uradni-list.si/, potem pa ctrl-copy in zgodba se bo sama po sebi odvila. Če se strinjate, bi vašo inovativnost na področju nomotehnike skupaj priglasila na uradu za izumiteljske dosežke. Lepo se imejte in še vilo dolgih copy-paste.
Aeryn Sun petek, 06.11.2009 ob 09:19
GROF THURN A - R
zdaj pa vi pišete netočnosti. Prosim preverite vsaj na spletni strani DZ predno kaj napišete. Trenutno imamo 5 preiskovalnih komisij, vse ostalo pa so običajna delovna telesa, ki ne delajo po zakonu o preiskovalnih komisijah, pač pa po poslovniku DZ in lastnem poslovniku. Med slednje spada tudi Mariničeva komisija.
Res je, da se imenuje komisija in ne odbor, vendar to še ne pomeni, da je preiskovalna. Obstajajo tudi druga delovna telesa, ki se imenujejo komisije pa niso preiskovalne.
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 09:31
Narobe Mariničeva komisija je ustanovljena direktno po zakonu o preprečevanju korupcije. Če sem direkten je to dvoživka med preiskovalno in navadno komisijo, Ni odbor. Ima skoraj podoben status kot komisija za nadzor tajnih služb.
--
Zakaj pa Rigelnikov zakon?
--
Zato ker je temelj za delo takih komisij tudi predhodni temelj za Kosovo koisijo. Zakoni se namreč nadgrajujejo z uporabo smiselnih določb zakona.
--
Treba je pač povezati celote če želimo videti pravo sliko. Je pa res da so si nekatere stvari v koliziji. Posebej delo vseh komisij v DZ, tako preiskovalnih in nadzornih kamor direktno spada Mariničeva. Obstajajo nejasnosti med poslovnikom DZ in zakonskimi akti ki pa so nad poslovnikom DZ. Navadni odbori so pa druga zadeva. Čeprav je odbor za zunanjo politiko kar brez odločanja v DZ dal Pahorju pooblastilo za paraf sporazuma o arbitraži. Te komisije in odbore je vseeno treba jemati resno, zelo resno, čeprav so včasih v koliziji s samim DZ.
retep11 petek, 06.11.2009 ob 09:42
Zakaj pa ne ustanovijo komisijo za Mariniča kot so za Golobiča? Tudi Marinič ima ogromno masla na glavi !
Njegovo gljufanje ni upravičljivo in še kaj bi se našlo z denarjem ki ga preko SDS skriva v davčnih oazah in ne plačuje davkov!
123 petek, 06.11.2009 ob 09:48
Ta budala marinič ne zna še poštnega nabiralnika odklenit,pa bi nekoga ovadil ?
To je maslo velikega generala,ki se mu že fuzla zaradi patrij.
encijan petek, 06.11.2009 ob 11:33
Če ne zna še poštnega nabiralnika odklenit, kako naj bi sploh vedel, da je to položnica. Položnice je zbiral kot razglednice, ki jih je komunala pošiljala z izletov po Ljubljani. Ko je prejel prvo, se je čudil, ko je dobival naslednje,si je rekel;saj so vse enake, toliko enakih razglednic ne potrebujem in ni odpiral nabiralnika. Saj mu ni za zamerit.
Bostjan1 petek, 06.11.2009 ob 10:06
Povsem jasno. Marinču, SDS ter našemu cenjenemu sokomntaorju @GROF THURN A - R, v kolikor le ta ne spada med že prej omenjene, imajo za cilj razkriti "špiclje, ki so prijavljali domnevno korupcijo", predvsem tistega, ki je prijavil Marinča.
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 10:16
Ja saj se bo ovaditelj Mariniča sam razkril. Ker je proti mariniču vložena ovadba bo prijavitelj v tožilskem in sodnem spisu. Pri tem ne moreš nič. Ko bo Marinič po zakonu imel vpogled v spis če bo obdolženec je povsem njegova stvar kaj bo naredil z morebitnimi imeni ovaditeljev. Če ovadbe po "nesreči" v spisu ne bo je Marinič pač nedolžen brez obravnave. Zelo preprosto.
Karl Kloshar petek, 06.11.2009 ob 10:26
O jezus AR, od kod jemlješ vso svojo glupost?
--
Če je komisija dobila anonimno ovadbo, je preveri, verjetno po uradni dolžnosti, če zazna sum kaznivega dejanja, pa je dolžna podati kazensko ovadbo v svojem imenu.
---
Po tvoje so vsi klici na http://www.policija.si/index.php/anonimni-telefon-080-1200 brezpredmetni.
Če ne boš vedel priti na omenjeno stran, ti jo lahko kopipastiram v tvojem stilu.
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 10:44
--
Pozabil si da mora vsaka taka zadeva biti predložena razlogom za nadaljno ovadbo. Ko Kosova komisija nekoga ovadi sama ali pa recimo policija, je sestavni del ovadbe, mora biti, tudi vso gradivo pridobljeno v predhodnem postopku, Brez tega pač ni ovadbe na tožilstvu ali sodišču. Klici na anonimno Številko pa se vsi snemajo. Tudi anonomni na žalost. Sistem je tako narejen da se najprej beležijo klici na centrih za obveščanje. Poleg tega pa morajo operaterji kot tudi spletni strežniki hraniti vsak naš stik ali pa obisk spletbih strani. Izsledljivost je v tem primeru stoodstotnost. Anonimnost je samo finta.
Bostjan1 petek, 06.11.2009 ob 11:06
@GROF THURN A - R
se pravi, da je bila moja ocena točna. Marinču, SDS ter našemu cenjenemu sokomntaorju @GROF THURN A - R, v kolikor le ta ne spada med že prej omenjene, imajo za cilj razkriti "špiclje, ki so prijavljali domnevno korupcijo", predvsem tistega, ki je prijavil Marinča.
In to še pred začetkom kakršnegakoli postopka pred sodiščem. Ne zanima jih, ali so argumenti, ki kažejo, da je Marinč morebiti bil korumpiran, tehtni, ne, zanima jih, kdo ga je prijavil. Če bi jih zanimalo, ali so argumenti, ki kažejo, da je Marinč morebiti bil korumpiran, tehtni, bi marinča iz teh postopkov nemudoma izločili. Oziroma, čebi imel kaj občutka za spodobnost, bi se izločil sam.
Diaprel13 petek, 06.11.2009 ob 10:19
V članku piše:
Drago Kos tega seznama in podrobnega poročila o prijavah sumov korupcije članom Mariničeve komisije tudi po štirih pozivih ni poslal, ampak je ta sporna nova določila poslovnika komisije v presojo predal ustavnemu sodišču.
**
Spoštovani komentatorji, verjetno je ta del članka dovolj jasen.
O tem, ali ima prav črni ptič ali nesojeni diplomant kranjske Sorbone, ki ne plačuje položnic, bo navsezadnje odločilo ustavno sodišče. Zato je predhodno napenjanje pravniških mišic in njihovo bodybuildanje s pomočjo C/P rutine nekaterih ˝pravniško podkovanih˝ prepisovalcev zgolj, kako naj rečem, ˝pišanje protiv vjetra˝, če uporabim jezik naših južnih bratov. Sicer se po tem dejanju ti ˝pravniško podkovani˝ prepisovalci in poznavalci počutijo olajšane, rezultat tega ˝ pišanja˝ pa je tudi znan.
Na kratko rečeno, ustavno sodišče bo svoje povedalo, nekateri med vami, dragi ˝ poznavalci˝ prava, pa bodo po njegovi odločitvi še bolj ˝ popišani˝, če uporabim sočen izraz z juga.
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 10:38
Zdaj, ker dnevnik tega namenoma ni objavil, je treba povedati, da je ustavno sodišče o pobudi Kosove komisije že razsodilo in jo zavrglo. Potem je prejšnji teden KOS kor fizična oseba vložil novo pobudo na US - torej kot zasebnik in ne več kot šef PK. To so relevantna dejstva. Kak bo izplen fizične osebe pa je vprašanje drugotnega pomena. Bistvo je da je US Kosovo komisijo pred nekaj dnevi zavrnilo. Toliko o objektivnosti našega časopisa.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 11:55
grof, zna bit da bo kaj drugače, če bodo mafijski botri tako sklenili. pri nas je 1+1 lahko dva, lahko se pa tudi drugače zaukaže...
hitrimujo petek, 06.11.2009 ob 10:20
Pa ta možakar ve spisati kazensko ovadbo? Mislim, ker človek prihaja iz podeželja in marsikakšne stvari, ki so za ostale smrtnike povsem normalne, na primer plačevanje položnic, mu iz tega razloga niso najbolj znane. V vsaki normalni demokraciji bi bil tak politik s takšnim pedigrejem oz. preteklostjo politični mrtvec za vse večne čase. Pri nas pa ...
Karl Kloshar petek, 06.11.2009 ob 10:27
:-)
galus petek, 06.11.2009 ob 10:41
da ne govorimio o policaju,ki nezakonito prisluškuje novinarju
rokodelec petek, 06.11.2009 ob 10:34
Herr Marinić se je v vaški gostilni hvalil, kako prijazni so v Ljubljani toda tudi škrti, saj so mu mesečno pošiljali nemški dvoslojni toaletni papir toda samo en kos na mesec.
krasevka petek, 06.11.2009 ob 10:57
Napovedal, da razmišlja o ovadbi...Razmišlja? S čim pa? S tujimi mislimi na daljavo, seveda!
pravi igor petek, 06.11.2009 ob 11:04
Kraševka, jasno, z mislimi velikega stratega JJ!
Bostjan1 petek, 06.11.2009 ob 11:07
@GROF THURN A - R
se pravi, da je bila moja ocena točna. Marinču, SDS ter našemu cenjenemu sokomntaorju @GROF THURN A - R, v kolikor le ta ne spada med že prej omenjene, imajo za cilj razkriti "špiclje, ki so prijavljali domnevno korupcijo", predvsem tistega, ki je prijavil Marinča.
In to še pred začetkom kakršnegakoli postopka pred sodiščem. Ne zanima jih, ali so argumenti, ki kažejo, da je Marinč morebiti bil korumpiran, tehtni, ne, zanima jih, kdo ga je prijavil. Če bi jih zanimalo, ali so argumenti, ki kažejo, da je Marinč morebiti bil korumpiran, tehtni, bi marinča iz teh postopkov nemudoma izločili. Oziroma, čebi imel kaj občutka za spodobnost, bi se izločil sam.
Diaprel13 petek, 06.11.2009 ob 11:15
GROF THURN A - R petek, 06.11.2009 ob 10:38
**
Kolikor vem, zadeva z naslovom Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. in 2. člena Dopolnitev Poslovnika Komisije Državnega zbora po Zakonu o preprečevanju korupcije na ustavnem sodišču še ni zaključena. Kar se tiče pobude, ki jo je Drago Kos vložil kot predsednik komisije za preprečevanje korupcije, je bilo v medijih objavljeno le, da je to pobudo ustavno sodišče zavrglo, niso pa navedeni razlogi za to odločitev. Če ste vi seznanjeni z njimi, mi prosim posredujte link, kjer piše o njih.
Če imate drugačno informacijo, da se sklep ustavnega sodišča glede zgoraj omenjene pobude šteje kot relevanten sklep pri obravnavi pobude, ki jo je dal Drago Kos kot posameznik, prav tako prosim za link na spletni strani ustavnega sodišča ali drugega spletnega vira (recimo IUS SOFTWARE), kjer je v katerikoli pisni obliki to tudi jasno zapisano.
Sam menim, da pred odločitvijo ustavnega sodišča glede pobude Draga Kosa kot posameznika (za to pobudo ima kot vsak državljan tudi on pravico, kajne?) še ni moč govoriti o utemeljenosti spornih novih določb poslovnika.
ekacarrus petek, 06.11.2009 ob 11:26
Koliko je Marinić plačal zamudnih obresti za neplačane položnice ali so mu obresti kar odpisali??? Po enem letu neplačanja storitev bi ga morali deložirati iz državnega stanovanja. Na veliko je lagal o izobrazbi in ni rečeno, da ne laže tudi sedaj. Kradel je državi, torej vsem nam državljanom, ko ni plačeval položnic, Zavaja l javnost in se skriva za nekakšno funkcijo in samo lahko pričakujemo še več kriminala z njegove strani. Podmladek kar vneto krade in vara lastno stranko SDS in se tako uči od starejših članov in od vodje te stranke, Počasi bodo državljani ožigosali SDS kot MAFIJSKO ZDRUŽBO in zahtevali, da se prepove dejavnost te stranke, kar bi se moralo že zdavnaj zgoditi. Desnica naj ne misli, da je gospodar in lastnik tega sveta.
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 11:40
levica pa bo postala MARIJINO ZDRUŽENJE samih poštenjakov. tov. kučan pa papež nove slovenske cerkve poštenjakov...
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 11:58
sicer ecarrus, če razpolagaš z indici/dokazi o nezakonitem delovanju SDS, lahko že zdaj sprožiš pobudo za njen izbris iz registra strank. register se vodi pri ministrstvu za notranje zadeve ali morda za javno upravo? ne vem, enkrat je bilo to eno minisstrstvo. pohiti, zdaj so na oblasti naši in bodo njihove takoj izbrisali. potem takoj spet uvedemo enoumje, kučana pa razglasimo za dosmrtnega predsednika države, partije in papeža slovenske cerkve.
hitrimujo petek, 06.11.2009 ob 12:54
Spet v stilu, če lahko vaši, lahko tudi naši - brez konca in kraja, kar naprej in naprej. Kaj, ko bi enkrat napisal ČAS JE, DA SE V TEJ DRŽAVI UVEDE RED IN POŠTENOST. To Vam pa nekaterim ne diši, kajne? Kar naprej pogrevanje nekih starih grehov in zagovarjanje, če so lahko oni, lahko sedaj tudi mi ali naši. Ma pejte vsi malo nekam... Narod pa niti za kruh nima več. Sramota. Izropali in obrali so, eni in drugi, državo do kosti, pa še vedno se najde nekdo, ki lopovščino in nepoštenost ter sprenevedanje podpira z enim in istim izgovorom - če so oni, lahko tudi naši. Do kdaj? Dokler narod ne stopi na ulico in sam ne naredi reda ali pa se bo končno, kljub nekaterim kljukcem, ki jim to ne paše, prebudila pravna država?
notranji sovražnik petek, 06.11.2009 ob 13:19
hitri mujo, sicer nimam nič proti temu, če razpredaš svoje misli, pošteno in prav pa je, da se imaš za njihovega avtorja, ne da jih podtikaš drugim, v tem primeru meni. sam sem natančno za to, kar napisal, da enkrat uvedemo pravno državo, ki bo enaka do naših in vaših in nikogaršnjih, ki bo preganjala vse lopove in ne bo ščitila naših zoper njihove. ampak dokler smo tako razdeljeni na naše vaše, da preprosto ne moremo brez sovražnih njihovih, samo zato, ker niso naši, niti slučajno ne bo pravne države. sam se moraš odločati, ali boš odrekel brezpogojno podporo svojim in brezpogojnemu napadanju njihovih, ali boš ostal varno v čredi...
perkins petek, 06.11.2009 ob 13:20
...podobno se ti loti v primeru Kučana.
alibali petek, 06.11.2009 ob 12:05
Naj Marinič pove kako je njegova hči ekspresno dobila službo za nedoločen čas v bolnici Ptuj
bari petek, 06.11.2009 ob 12:10
med tednom špeca Kosa za vikend pa prevaja avstrijske depeše interpola in še vedno prevaja navodila o uporabi poštnega nabiralnika in dodatne opreme
mihaelfuntek petek, 06.11.2009 ob 12:37
Ta gnoj bi moral dobiti doživljensko prepoved vstopa v parlament in delovanja v politiki.
Smetar petek, 06.11.2009 ob 13:04
Tebi bi pa bilo potrebno sploh preprečit rojstvo. Uporabljam samo tvoj besednjak, ne se razburjat!
baldrick petek, 06.11.2009 ob 12:52
@GROF THURN A - R petek, 06.11.2009 ob 10:38
Zdaj, ker dnevnik tega namenoma ni objavil, je treba povedati, da je ustavno sodišče o pobudi Kosove komisije že razsodilo in jo zavrglo. Potem je prejšnji teden KOS kor fizična oseba vložil novo pobudo na US - torej kot zasebnik in ne več kot šef PK. To so relevantna dejstva. Kak bo izplen fizične osebe pa je vprašanje drugotnega pomena. Bistvo je da je US Kosovo komisijo pred nekaj dnevi zavrnilo. Toliko o objektivnosti našega časopisa.
________________________________________________________________
dragi Grof, s tem si pa izgubil vso morebitno ostalo verodostojnost.
Znano dejstvo je, da je US zavrglo odločanje, ker je menilo, da pobudnik predloga za ustavno presojo nima pravnega interesa.
Seveda to ne pomeni, da je poslovnik OK, le vlagatelj pobuide ne more biti ta, ki je zahteval presojo. Zato je sedaj Kos ponovil zahtevo in jo vložil tudi kot občan, ki nedvomno ima pravni interes.
Tokrat se bo o pobudi USRS izjasnilu tudi VSEBINSKO, ne pa zgolj formalno pravno.
Štekaš?
pionircek.mirko petek, 06.11.2009 ob 13:32
Kakšen pravni interes pa bi naj imeli občani, prosim no? V interesu občanov je, da je nad vsako institucijo zagotovljen
nadzor. Nobena institucija, niti Komisija za preprečevanje korupcije, ne more biti nad sistemom in izven nadzora. Zakon,
na podlagi katerega je bila ustanovljena, je hkrati določil tudi državnozborski nadzorni organ, ki je DOLŽAN izvajati nadzor
nad delom Komisije za preprečevanje korupcije. Če nadzora ne bo, se bo ta Komisija slej ko prej razvila v na pol zasebni
organ, ki bo obračunaval le z osebami, ki članom Komisije za preprečevanje korupcije osebno niso po godu. Ne glede na
to, kdo je predsednik ali kdo so člani - na položaj lahko pridejo namreč še hujši, kot so trenutno.
Povsod, kjer se začne kak organ neutemeljeno izogibati nadzoru, je znak za ALARM. Vsakemu organu bi moral
opravljen nadzor predstavljati dodatno potrditev dobro opravljenega dosedanjega dela, in le z celovitim nadzorom
se lahko odpravijo in odpravljajo morebitni sumi in očitki, da se organ zlorablja za privatne interese tam zaposlenih.
V katero smer torej gredo prizadevanja za okrnitev nadzora, ocenite sami.
Lp Pionirček
bajigor petek, 06.11.2009 ob 13:27
Bedak,ki ne ve kaj so položnice niti slučajno ne sodi v DZ.Je pa res da so SDS sami taki brihtneži. Včerajšnja izjava takega debila,do bo DZ zbor kumrovških študentov če ne bodo tam tudi župani kaže na nihove debilnosti.
pionircek.mirko petek, 06.11.2009 ob 13:47
Kakšen bedak mora biti šele tisti, ki ne ve, da so položnice povsem zasebna zadeva. Dodatno je na vsaki položnici naveden rok plačila in pošten gospodar v primeru neplačila izstavi opomin, nato pa dolgovani znesek izterja. Skratka, postopek, ki velja za vse državljane. Kakšen bedak mora torej voditi podjetje, ki nekaj let pošilja račune v črno luknjo, ne stori pa nič, da bi denar izterjal. Namesto tega neplačane položnice pošilja eni politični stranki, da potem ta zaradi neplačevanja zasebnih položnic začne šikanirati neplačnika na njegovem delovnem mestu v službi. Že to pove vse o tem , za kakšne tipe gre. Najmanj, kar bi bilo potrebno, je to, da bi takšni tipi bili čim dlje od državnega proračuna, saj ni čudno, da je potem v minusu.
Bostjan1 petek, 06.11.2009 ob 14:03
@pionirček.mirko
lepo. Danes pa mnogi končno pišejo jasno in odkrito. Gre se torej zato, da SDS, Marinč in tvoji somišljeniki menijo, da je potrebno Komisijo državnega zbora uporabiti za to, da se odkrije, kdo je bil tisti, ki se je odločil, da bo dokaze o neetičnem ravnanju člana SDS posredoval Komisiji za preprečevnje korupcije.
Zanimivo razumevanje vloge parlamentarnih organov in prioritet. Ne, da je nelegalno ali nelegitimno. Vseeno pa je prav da vemo kaj kdo hoče.
pionircek.mirko petek, 06.11.2009 ob 14:40
Ne vem, od kje si zdaj to potegnil. Ravno pred takšnimi zlorabami organov v zasebne namene svarim. Si sploh prebral, kaj sem napisal? Poskusi si za zmanjšanje svoje trenutne zaslepljenosti predstavljati naslednjo izmišljeno situacijo: Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije je simpatizer SDS in pojavijo se očitki, da zlorablja položaj za preganjanje ter diskreditacijo državljanov - članov konkurenčnih političnih strank in državjanov, ki mu osebno niso po godu. Edini možni nadzorni organ nad njegovim delovanjem pa je v parlamentu blokiran zaradi večine, ki jo ima SDS, za vsak slučaj pa še predsednika tega nadzornega organa pravočasno diskreditira v javnosti z raznimi anonimnimi prijavami (za katere nikoli ne pokaže dokazov, ker so ti seveda tajni). Vsak poskus nadzora nad svojim delom preko svojih zvez v medijih bombastično označi kot poskus lopovov, da pridejo do tajnih informacij.
Me prav zanima, ali bi se v takšnem izmišljenem primeru ti potem zavzemal za nadzor ali bi bil proti nadzoru.
Za razliko od teme sam pač menim, da mora vsak organ opravljati svoje delo, tako Komisija za preprečevanje korupcije, kot tudi Državni zbor kot nadzorstveni organ tej komisiji.
Bostjan1 petek, 06.11.2009 ob 16:05
@pionirček.mirko
Za nadzor nad delom komisije ni potrebno, da komisija pridobi imena prijaviteljev sumov korupcije. Le kako naj bi to pripomoglo? To bi verjetno lahko zaščitilo predsednika komisije in druge možne bodoče osumljence, ne bi pa v ničemer pripomoglo k nadzoru nad delom komisije. Poleg tega diskreditacija vodje sama po sebi ne omogoča preiskave. Kot povsod po svetu, tudi pri nas obstoji možnost, da vodenje komisije prevzame nediskriminirana oseba. Lahko iz iste stranke kot je bil prvi. Enostavno.
pionircek.mirko petek, 06.11.2009 ob 19:20
Že pred časom je bilo v medijih zaslediti odgovor državnozborske komisije na ta pomislek. Povedali so, da nikakršnega spiska imen prijaviteljev niso zahtevali. Tudi v spornem poslovniku zahtev po imenih prijaviteljev ni. Tako da so ti argumenti bolj neka vrsta race, s katero se razširja strah po nepotrebnem.
[QUOTE=Bostjan1]@pionirček.mirko
To bi verjetno lahko zaščitilo predsednika komisije in druge možne bodoče osumljence, ne bi pa v ničemer pripomoglo k nadzoru nad delom komisije. Poleg tega diskreditacija vodje sama po sebi ne omogoča preiskave. Kot povsod po svetu, tudi pri nas obstoji možnost, da vodenje komisije prevzame nediskriminirana oseba. Lahko iz iste stranke kot je bil prvi. Enostavno.[/QUOTE]
Vedno je možno, da kdo svoje pristojnosti zlorablja za osebne koristi, ravno zato (zaradi strahov, ki jih imaš sam) mora biti vzpostavljen nadzor nad organi. To nevarnost vidiš v državnem zboru, v Komisiji za preprečevanje korupcije pa po tvoje ni nikakršne možnosti za zlorabe in zato nadzor naj ne bi bil potreben? Nedolgo nazaj so bili podobni strahovi glede nadzora nad ljubljanskim tožilstvom - obstaja strah, da se bodo preko vpogledov v vse kazenske spise tega tožilstva z informacijami seznanili morebitni osumljenci z dobrimi zvezami in poznanstvi. Kljub takšnim (upravičenim) pomislekom ste tam streljali z vsemi topovi, kako nadzor mora biti. Kakorkoli obrneš, izpadejo vaši argumenti tako: naši politični pripadniki in simpatizerji so čisti kot solza, že od rojstva, zato je vsak poskus nadzora nad njimi (nami) neustaven, med tem ko ste vi (drugi) itak sami lopovi, tudi že od rojstva dalje.
Sam še vedno trdim, da noben organ nima kaj za skrivati, ker to niso privatni organi, ampak javni, in ne smejo voditi poslovanja nekega organa zgolj v korist kakšne privatne organizirane kriminalne združbe v ozadju. Zato nadzori morajo biti.
Bostjan1 petek, 06.11.2009 ob 20:58
@pionirček.mirko
Ne vem od kod zamisel, da nsprotujem parlamentarnemu nadzoru. Niti slučajno. Ravno nasprotno. Želim, da bi taka kontrola bila. In to učinkovita in legitimna.
To pa pomeni, da tega nadzora člani komisije ne morejo vršiti tako, da zahtevajo podatke o prijaviteljih ali o postopkih in preiskovalnih korakih, ki v tem času potekajo. To namreč ni nadzor, ampak po definiciji poskus vplivanja.
pionircek.mirko petek, 06.11.2009 ob 21:19
Kot sem napisal, sem pred časom prebral, da podatkov o prijaviteljih niso zahtevali. Preiskovalni koraki - zanimiva formulacija, saj v Zakonu o preprečevanju korupcije ni najti kakšnih pooblastil, da lahko KPK sploh kaj preiskuje. Preiskuje policija in tožilstvo. No, če se motim, se priporočam za napotitev na člene zakona, ki dajejo KPK ta pooblastila.
Če je oseba v nadzorstvenem organu v "preiskavi", to še ne bi smelo pomeniti, da zdaj nadzor pač ni mogoč. Verjetno se da to rešiti na način, da se glede nadzora konkretnega postopka tisti član nadzorne komisije, ki je predmet postopka, pač izloči. Vsak dan se izločajo sodniki, če pride pred njih kak postopek, v katerem so osebno udeleženi.
PlehanovGV petek, 06.11.2009 ob 14:20
GROF THURN A - R petek, 06.11.2009 ob 08:28
Z A K O N
O PARLAMENTARNI PREISKAVI
Zakaj strašiš ljudi s starimi zakoni
http://www.lem-computers.net/ZazeniZakonParlamentarnaPreiskava.html
Vir:
http://www.lem-computers.net/KazaloZakonov.htm
GROF THURN petek, 06.11.2009 ob 18:47
Zato ker je ta "stara" zadeva bila podlaga za vse nove. Pravo je treba znati brati. To ni odrezati štikelc kruha. V naši zakonodaji je recimo dobesedno napisanih ogromno členov, in to dobesedno še iz časa Rimljanov. Če slučajno veš kaj je Rimski pravo, Anglosaksonski pravo itd. Ker pa gre za nadzorno komisujo je njeno delo možno tudi ob uporabi smiselnih določb drugih zakonov s tega področja.
kislec petek, 06.11.2009 ob 18:23
LEPO PROSIM
povzetek!
Saj vsak zase zanimivo nakladate, ampak kar je preveč, je preveč - ne bom prišel skoz do večerje!
TAKLE MAMO petek, 06.11.2009 ob 21:14
Ma. Kos je model, tale tip na sliki pa je pacient. Kos je vedno tam kjer so tisti, ki delajo okoli orožja. Ali se on in oni (JJ, Njavro, Krkovič,Zagožen, Zupan, Lipič, Pograjc, itn) vedno pojavijo kjer je orožje ali je orožje tam kjer so oni.
Kos je dober profesionalec, nisem rekel, da je pošten, ampak Pussy na sliki, ma lepo vas prosim. V kateri stranki je že?
Takle mamo.
pionircek.mirko petek, 06.11.2009 ob 21:23
Kakšen si šele ti na sliki, ojej.. kak že gre oni vic.. če bi bil ti moj pes, bi ti dal okoli riti ruto in te naučil ritensko hoditi. V rit zgledaš namreč mnogo lepše.
Pa ne rabiš zdaj znoreti, to je samo šala..
PlehanovGV sobota, 07.11.2009 ob 10:32
GROF THURN A - R petek, 06.11.2009 ob 18:47
Pravo je treba znati brati.
Ma, kdo se je pa na faksu s tvojim indeksom pojavu. Preveč podlag bereš. Si še v SFRJ?
micika sobota, 07.11.2009 ob 11:28
Pa kaj je zdaj to. A še vodi komisijo? Kje pa živimo? Še v amazonskem pragozdu je več reda in predvsem morale in etičnosti. Le kaj sedaj delajo "čistuni" iz SDS?
fJozef sreda, 11.11.2009 ob 09:49
Čestitam MIcika, se popolnoma strinjam. Zato je tako, ker so taki noter. BEBCI.