Kot je povedal Gantar, se bo postopek ratifikacije arbitražnega sporazuma v državnem zboru začel tedaj, ko ga bo vlada tja poslala, ve pa se, je dejal, da se ratifikacije mednarodnih pogodb dogajajo po nujnih postopkih.

Kdaj se bo to zgodilo, ni želel napovedati, saj so po njegovih besedah pri takšnih ratifikacijah možni vsi proceduralni zapleti in vse druge zadeve, ki se vežejo na sprejemanje zakonov, vključno od možne referendumske pobude, razpisa referenduma in podobnih stvari.

Gantar pričakuje, da bo vlada pred ratifikacijo sporazum dala v ustavno presojo, državni zbor pa ga pred zaključkom presoje ne bo sprejemal. Po njegovi sodbi za njegovo ratifikacijo zadostuje navadna večina, ker se vse takšne ratifikacije sprejemajo na tak način, pa ne vidi nobenega razloga, da bi potrebovali kakšno drugačno večino, je pojasnil.

Slovenija z ratifikacijo ne prenaša suverenosti na neko drugo državo ali mednarodno organizacijo, zato je s tega vidika jasno, da je po ustavi in zakonodaji zadostna običajna večina, je povzel.

Po mnenju predsednice poslanskega kluba hrvaške narodne stranke (HNS) v hrvaškem saboru Vesne Pusić naj bi hrvaški sabor arbitražni sporazum ratificiral v naslednjih štirinajstih do dvajsetih dneh, za njegov sprejem pa je po njenem prepričanju potrebna dvotretjinska večina.

Pusićeva meni, da je ta za sprejem takšnih zadev nujno potrebna, saj bi morale pri takšnih odločitvah sodelovati vse pomembnejše državne stranke.

Za obe strani, slovensko in hrvaško, je pri arbitražnem sporazumu pomembna tudi pregledna izbira arbitrov, je nadaljevala, seznam predlogov bi moral biti vpletenima državama dostopen, za potrditev izbora pa bi bilo potrebno soglasje obeh držav.

Hrvaška po umiku slovenske blokade nadaljuje s pogajanji z Evropsko unijo, do podpisa pristopne pogodbe pa bi po oceni Pusićeve lahko prišlo v prihodnjem letu, v začetku poletja ali jeseni.

Pred tem Hrvaško čakajo različne naloge, med njimi pa je izpostavila najpomembnejše, razčiščenje odnosov s Slovenijo, začetek reforme hrvaškega pravosodja, ureditev zapleta pri tako imenovanih topniških dnevnikih, ki jih zahteva haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije in ureditev sodelovanja z njim. To vprašanje naj bi rešili do konca leta, je dejala Pusićeva.