Stop za župane v klopeh parlamenta

Borut Sajovic (Foto: Luka Cjuha)

Župane so doslej poskusili izgnati iz parlamenta že trikrat. Toda županskemu lobiju med poslanci je vedno uspelo preglasovati privržence ločitve funkcij. Prejšnji mesec so se vodje poslanskih skupin vladnih strank odločili poskusiti znova. Sodeč po včerajšnji triurni polemični razpravi in glasovanju na seji mandatno-imunitetne komisije, na zasedanju državnega zbora konec tega meseca ne bi smelo biti težav s potrditvijo predloga, da v parlamentarnih klopeh po naslednjih volitvah ne bodo več sedeli poslanci, ki so hkrati župani ali drugi občinski funkcionarji. Predlog so namreč podprle vse poslanske skupine, razen SLS in dela poslancev SDS. Prevladalo je mnenje, da ima zdajšnja možnost hkratnega opravljanja obeh funkcij več slabih kot dobrih plati.

Na praktični ravni, denimo, prinaša neenakost med 210 občinami, kajti poslanci, ki so hkrati župani, imajo veliko več možnosti za svoje občine izposlovati več državnega denarja in drugih ugodnosti. Toda zlasti nekateri poslanci SDS so dokazovali nasprotno, da so župani v parlamentu dobra stvar, kajti samo tako se lahko ob šibkem državnem svetu na državni ravni izrazijo interesi lokalne samouprave. Po njihovem prepričanju bi bila izločitev županov iz parlamenta krivična zlasti do majhnih občin, ker bi zavrla razvoj podeželja.

Pri tem mnenju v SDS niso osamljeni. Tudi tržiški župan in vodja poslancev LDS Borut Sajovic je prepričan, da so prav poslanci župani tisti, ki lahko najbolje ocenijo, kako v parlamentu sprejeti zakoni delujejo v praksi. Ob tem ga skrbi, je še dodal včeraj, da bodo po prepovedi poslancem, da bi se ukvarjali še s čim drugim, v parlamentu sedeli le še voditelji strank in njihovi zvesti pribočniki. Strahovi Ivana Grila (SDS) so še hujši, saj se boji, kot je dejal, da bo državni zbor postal zbor FDV ali kumrovške partijske politične šole, če v njem ne bo županov. Toda razlika med njima je, da je Sajovic po razpravi glasoval za omenjeno spremembo zakona o poslancih, Gril pa je bil proti.

Gril je namreč enako kot nekdanji brežiški župan in zdaj poslanec SDS Andrej Vizjak ocenil, da ta predlog ne odpravlja problema, ampak je zgolj politični manever vladnih strank, da si pred lokalnimi volitvami izboljšajo položaj, ker imajo manj uspešnih in priljubljenih ljudi, ali kot je rekel Vizjak, človeškega kapitala, kot ga ima opozicija. Ironično je zavrnil tudi utemeljitev, da hkratno opravljanje obeh funkcij poslancu vzame preveč časa, kajti potem bi morali poslancem vzeti tudi družine in druge hobije, s katerimi se ukvarjajo. Priznal pa je, da trditev vseeno deloma drži in vložil dopolnilo, da poslanci ne bi smeli biti hkrati župani samo v večjih, to je mestnih občinah. Dopolnilo je večina zavrnila, češ da je treba biti pri ločevanju teh funkcij dosleden. Vizjak je tudi ocenil, da gre ljudem bolj v nos to, da poslanci župani dobivajo dvojno plačo, zato bi bilo županovanje lahko zgolj častna funkcija. Toda takega dopolnila ni vložil.

V SLS bi to ločitev funkcij odložili v čas ustanovitve pokrajin, ki naj bi prinesla tudi bistveno drugačen državni svet. V DeSUS, kjer so trije od sedmih poslancev župani, eden pa je podžupan, večina predlog koalicije podpira, toda glasovali bodo, kot napovedujejo, po lastni vesti.

Združenji občin sta proti

Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije nista naklonjena temu, da bi županom prepovedali biti hkrati poslanci in nasprotno. Po njihovem mnenju se namreč glas občin lažje sliši na državni ravni, če imajo v državnem zboru tudi župane. Državni svet po njihovem nima dovolj pristojnosti in teže, poslanci pa gledajo na občine kot na nekakšne nebodigatreba, ki se samo pritožujejo in porabljajo državni denar, je dejal predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj. mz