Pahor in Žbogar po podpisu sporazuma za čimprejšnjo izbiro arbitrov, o imenih molčita

Predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta danes v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, ki naj bi prinesel rešitev vprašanja meje med sosedama. (Foto: Reuters)

Premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar sta po podpisu arbitražnega sporazuma poudarila, da si Slovenija želi, da bi bilo pet članov arbitražnega sodišča izbranih čim prej. Na vprašanje, koga bo predlagala Slovenija, pa je premier Pahor odgovoril, da "čisto vsega ne sme povedati".

O tem, kdaj bodo arbitri izbrani, pa je dejal: "Mi si želimo, da čim prej, ker si želimo, da bi bila odprta vprašanja čim prej rešena, da bi arbitražno sodišče čim prej začelo delati." Dodal je, da so tudi današnji neformalni pogovori pokazali, da je obojestranski interes, da se to vprašanje čim prej reši.

Minister Žbogar, ki je danes v Stockholmu spremljal predsednika vlade, pa je v odgovoru na vprašanje, do kdaj morajo biti izbrani arbitri, pojasnil, da se vsi postopki začnejo z dnem podpisa hrvaške pristopne pogodbe, tako to načeloma velja tudi za usklajevanje arbitrov.

Minister je ob tem ponovil Pahorjeve besede, da je Slovenija za čimprejšnjo izbiro arbitrov, in dodal: "V kolikor Hrvaška to potrebuje že za ratifikacijo, kot slišimo iz Zagreba, smo se pripravljeni o tem pogovarjati."

Vodja slovenske diplomacije je tudi pojasnil, da je evropski komisar za širitev Olli Rehn že pred časom, pred poletjem, predlagal seznam arbitrov, pripravljen prav za arbitražno sodišče.

Na vprašanje, kdo je na njem, pa je minister Žbogar odgovoril le: "Mednarodno priznani strokovnjaki in pravniki." "Imena niso javna, ker ne bi bilo korektno, da jih objavljamo, dokler jih ne uskladimo," je pojasnil.

K arbitražnemu sporazumu, ki naj bi prinesel rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, je priložena tudi dvostranska izjava, s katero se podpisnika zavzemata za čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma v obeh parlamentih. "Upamo, da bosta parlamenta do konca decembra ratificirala" sporazum, je dejal Žbogar.

Arbitražni sporazum roma sedaj po njegovih besedah čim prej na vlado, v skladu z redno proceduro. Nato ga bo vlada v naslednjih tednih obravnavala in hkrati ko bo zakon o ratifikaciji poslala v parlament, ga bo poslala tudi ustavnemu sodišču.

Minister Žbogar je sicer danes vnovič komentiral tudi morebitno interpelacijo proti njemu zaradi podpisa arbitražnega sporazuma. Ponovil je, da bo z veseljem odgovoril na vse obtožbe, da prevzema svoj del odgovornosti in da bo sporazum z veseljem branil, a da glede podrobnosti mora počakati, da vidi, česa konkretno bo obtožen.

Žbogar: Slovenija sporazum potrebuje bolj kot Hrvaška

Minister je še menil, da Hrvaški sporazum ni bil potreben tako kot Sloveniji, ker ji odgovarja status quo. Njim to po njegovih besedah "ni bilo v prvem interesu", temveč je prav zahteva, da se vprašanje meje reši pred vstopom Hrvaške v EU, pripeljala do tega sporazuma.

Na vprašanje, kaj bi pomenilo za eno ali drugo državo, če bi v prihodnje prekinila proces, potrjen danes s podpisom arbitražnega sporazuma, je Žbogar odgovoril, da lahko govori samo za Slovenijo, v primeru katere pa verjame, da bo sporazum v državnem zboru ratificiran in da bo ob morebitnem referendumu dobil glasove ljudi.

"V vsakem primeru pa se v EU spoštuje glas ljudstva, kakršen koli že je," je še poudaril Žbogar. Če se pojavijo težave, pa se potem poskušajo iskati rešitve, tako kot je bilo v primeru Irske, je še dodal minister in sklenil, da niti to ne bi bilo usodno, da pa je prepričan, da so sposobni dobiti dovolj glasov.

Premier Pahor po podpisu arbitražnega sporazuma v Stockholmu: "Današnji dan je zgodovinski!"

Pahor je po podpisu sporazuma podal izjavo za predsedujočim EU, predsednikom švedske vlade Fredrikom Reinfeldtom, in hrvaško kolegico Jadranko Kosor, ki je med drugim dejala, da bi vsi predsedniki vlad na svetu morali imeti tak odnos vzajemnega prijateljstva in spoštovanja kot ona in Pahor.

Slovenski premier je v odzivu na to povedal, da je kolegica Kosorjeva njun odnos opisala s "tako izbranimi in lepimi besedami", da mu je "kot sramežljivemu moškemu skorajda nerodno ob njih". "Se pa strinjam s tem," je dodal.

Zaupanje med njima je bilo po Pahorjevih besedah bistveno, da sta od sestanka na Trakoščanu verjela drug drugemu in premagala tiste ovire, ki so bile običajno previsoke za pogajalce pred njima, da bi prišli do podpisa sporazuma o rešitvi meje.

"Najino medsebojno zaupanje, spoštovanje, razumevanje je na nek način tudi signal za odnose, ki jih želiva med obema narodoma in državama," je še poudaril Pahor. Ob tem je spomnil, da ta naroda nikoli nista bila v vojni, kar je redkost na stari celini.

Slovenija in Hrvaška bosta po njegovih besedah vedno sosedi, in čeprav bosta nekega dne skupaj v EU, morata vedeti, kje je meja med njima. To sta poskušali doseči 18 let in nista uspeli, a zdaj sta na tem, da jima to končno uspe, je poudaril.

Ko bosta to vprašanje uspeli dati z dnevnega reda, bosta po njegovih navedbah lahko rešili še preostala, lažja vprašanja, ki so ostala odprta med državama, in poglobili vsestransko - gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje.

Kosorjeva: Odprli smo novo knjigo v naših odnosih

Hrvaška premierka pa je ob podpisu arbitražnega sporazuma s Slovenijo v Stockholmu izjavila, da sta državi s tem resnično odprli novo knjigo, ne samo strani, v svojih odnosih. "To je velik dan za vse nas," je poudarila. Za uspeh je bilo po njenih besedah usodno dejstvo, da sta s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem že od začetka zgradila odnos, ki bi ga morali imeti vsi premieri na svetu - odnos vzajemnega prijateljstva, razumevanja in spoštovanja.

Kosorjeva je izrazila zadovoljstvo ob dogovoru po dolgotrajnih pogovorih in poudarila, da je ponosna, da je danes tu v Stockholmu in da je lahko podpisala ta sporazum, za katerega je prepričana, da je dober. To je po njenih besedah resnično velik dan za vse, ko lahko ponovi, kar s Pahorjem poudarjata od Trakoščanov do Stockholma, da želijo dogovor, ki bo zmaga za obe strani oziroma za vse tri strani - tudi EU.

Hrvaška premierka se je zahvalila švedskemu predsedstvu EU, ki je tudi priča sporazumu, pa tudi "prijateljem v ZDA". Za Hrvaško se po njenih besedah odpira "nova evropska perspektiva", hkrati pa državi odpirata "novo knjigo" in želita, kar sta sicer dokazali že nedavno na gospodarskem forumu, graditi nove odnose na gospodarskem področju.

Kosorjeva je ob podpisu oba parlamenta, ki morata sedaj sporazum ratificirati, pozvala k podpori ter za konec namenila še nekaj besed hrvaškim državljankam in državljanom: "To je resnično korak, ki smo ga storili predvsem za prihodnost Hrvaške in naših otrok."

Poleg tega je to po njenih besedah korak, ki je odprl nova vrata in prinesel novo upanje tudi hrvaškim sosedam v Jugovzhodni Evropi. Hrvaška bo na poti v EU in zvezo Nato, kot je zatrdila premierka, podpirala svoje sosede.

Rehn po podpisu arbitražnega sporazuma poziva k ratifikaciji brez nepotrebnih zamud

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je ob podpisu arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško spodbudil obe državi, naj nadaljujeta z ratifikacijo sporazuma "brez nepotrebnih zamud". "To je zelo dober dan za Slovenijo in Hrvaško ter za EU," je še poudaril Rehn, ki je prav tako v Stockholmu.

Komisar Rehn je tudi čestital obema predsednikoma vlad in obema državama, pa tudi švedskemu predsedstvu EU za ta "zgodovinski sporazum". "To je najbolj evropski način miroljubnega reševanja sporov," je še dodal.

Reinfeldt: Današnji podpis znak političnega poguma

Fredrik Reinfeldt je ob podpisu arbitražnega sporazuma poudaril, da je ta znak političnega poguma in da odpira novo poglavje v odnosih med državama, hkrati pa opozoril na težave, ki so še na poti. Poleg tega je predsednikoma vlad Slovenije in Hrvaške toplo čestital za ta korak.

Ta je po njegovih besedah "znak političnega poguma in kaže na odločenost predsednikov vlad, da rešita to težko vprašanje, ki je že tako dolgo odprto".

Reinfeldt je ob tem poudaril, da bi se morali popolnoma zavedati številnih ovir, ki sta jih Pahor in Kosorjeva že premagala, da sta danes tukaj, hkrati pa je opozoril, da bi se morali zavedati, da nas na poti pred nami morda še čakajo težave.

Koristi obeh držav od tega sporazuma bodo po njegovih besedah velike, saj bo spodbuda razvoju in blaginji obeh držav, hkrati pa bo njun način vodenja navdih za druge države v regiji in drugod.

MZZ: Arbitražni sporazum onemogoča nadaljnje konflikte

Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško, ki je bil danes podpisan v Stockholmu, "je konstruktivni kompromis, ki bo onemogočil nadaljevanje konflikta, ki je obema državama jemal kredibilnost in mednarodni ugled," je danes v Ljubljani menil uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic.

Balažic je prepričan, da je danes podpisani sporazum potrebno gledati v širšem kontekstu splošnega izboljšanja odnosov med državama, zato je težko pričakovati, da bo katera izmed strani znova začela zadeve zaostrovati z incidenti na meji. Današnji podpis arbitražnega sporazuma o načinu določanja meje med Slovenijo in Hrvaško je zato "zgodovinski trenutek" za Slovenijo, Hrvaško in celotno Evropsko unijo, je na novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Balažic.

Znova je pojasnil, da arbitražni sporazum ščiti vitalne interese slovenske države. Zagotavlja stik z odprtim morjem, omogoča rešitev vprašanja meje, omogočil pa bo tudi vstop Hrvaške v EU in pripomogel k stabilizaciji celotne regije, je prepričan Balažic.

Izpostavil je, da je današnja situacija bistveno drugačna od tiste pred natanko letom dni - tedaj je Slovenija s svojimi zadržki že blokirala hrvaška pogajanja z EU, reševanje vprašanja meje pa je potekalo na podlagi načelnega dogovora, da se bo spor reševal pred haaškim Meddržavnim sodiščem. Toda ta scenarij bi bil za Slovenijo bistveno slabši, saj Meddržavno sodišče sodi "po rigidnih pravilih" in tudi bistveno počasneje - nekje od 5 do 10 let, medtem ko bo arbitražno sodišče odločalo na podlagi memorandumov, ki jih bosta pripravili državi, je pojasnil Balažic.

"Slovenija ima bistveno močnejše argumente, zato ni smiselno hiteti"

Bistvena bo zato ravno priprava omenjenih memorandumov, kjer bosta državi predstavili svoj "prav", poudarja Balažic. In tu ima Slovenija bistveno močnejše argumente in tudi več jih je, zaradi česar ne bi bilo smiselno hiteti ne s pripravo tega memoranduma ne s siljenjem sodišča, da čimprej razsodi. "Mi si želimo kvalitetno obravnavo naših stališč," je poudaril Balažic, ki je pojasnil, da pri pripravi slovenskih stališč sodelujejo tako strokovnjaki iz Slovenije kot tujine, vendar več od tega ni želel povedati.

Pojasnil pa je še, da današnjemu podpisu sporazuma ni bila priložena nobena enostranska izjava. To se sicer lahko zgodi še vse do zaključka ratifikacijskega procesa, vendar pa bi ta izjava tako ali tako imela zgolj politično težo, ne pa pravne. Četudi pa bi se arbitražno sodišče na primer odločilo sprejeti morebitno hrvaško izjavo, pa bo svojo predložila tudi Slovenija, ki bo imela nasprotni učinek od hrvaške, je še povedal.

Balažic je še pojasnil, da je zdaj na vrsti ratifikacija sporazuma v obeh parlamentih, postopki arbitraže pa bodo začeli teči, ko bo Hrvaška podpisala pristopni sporazum. Toda to še ne pomeni članstva v EU, saj je treba ta sporazum še ratificirati v vseh 27 članicah EU. Ta postopek običajno traja dve leti, nič pa ne zavezuje državnega zbora, da ratificira pristopno pogodbo s Hrvaško pred ali pa po končani arbitraži.

Vlada bo sicer arbitražni sporazum v DZ poslala v naslednjih dveh tednih, je napovedal Balažic. Nekje do konca leta pa pričakujejo tudi že ratifikacijo sporazuma. S kakšno večino naj bi odločali poslanci, pa je stvar DZ, je še dejal Balažic. Dodal je še, da bo vlada sporazum poslala še v ustavno presojo, da se odpravijo še zadnji dvomi, ali je sporazum morda v neskladju s slovensko ustavo.

Türk pozdravil podpis arbitražnega sporazuma

Predsednik republike Danilo Türk je danes pozdravil podpis arbitražnega sporazuma med vladama Slovenije in Hrvaške. Kot je poudaril, sta predsednika vlad s podpisom opravila pomembno dejanje na poti reševanja mejnega vprašanja med državama.

Türk je v sporočilu za javnost, ki so ga posredovali iz predsednikovega urada, poudaril, da bosta parlamenta obeh držav tako dobila priložnost, da v postopku ratifikacije sporazuma dokončno odločita o arbitražnem sodišču in s tem tudi o rešitvi vprašanja o meji.

Predsednik je pozdravil tudi krepitev medsebojnega zaupanja med vladama obeh držav, do katerega je prišlo v preteklih mesecih, ki je po njegovem mnenju bistveni pogoj za uspešno rešitev spora o meji. Dodal je, da bo v nadaljnjih postopkih treba poskrbeti za utrditev zaupanja med državama in za pravično rešitev spora.

Türk še poudarja, da mora biti rešitev v korist obeh držav in njunega bodočega sožitja, nobena od obeh držav pa ne sme dobiti občutka, da je karkoli žrtvovala ali pa pridobila na račun druge.

Predsednik opozarja, da vsak arbitražni sporazum in vsak proces reševanja spora prinaša s seboj določeno tveganje, pomembno pa je, da danes podpisani sporazum omogoča pravično rešitev za obe državi, rešitev, ki bo zagotovila uresničitev nacionalnih interesov Slovenije.

Predsednik republike je v odzivu na današnji podpis arbitražnega sporazuma še pozval k skrbni preučitvi sporazuma, k trezni razpravi o njem in k premišljenim nadaljnjim korakom, ki naj privedejo do uspešne in pravične rešitve.

Za Mesića zdaj ključno vprašanje sodnikov arbitražnega sodišča

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes v Zagrebu izjavil, da je treba pozornost sedaj usmeriti na sestavljanje seznama arbitrov, za katerega je treba predlagati vrhunske strokovnjake, ki bodo jamčili objektivnost. Kot je ocenil, je danes podpisani arbitražni sporazum verjetno dober, če ga zavrača 80 odstotkov Slovencev in približno enako Hrvatov.

Kot je po tem, ko sta predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, danes v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, poudaril Mesić, seznam arbitrov ni del tega sporazuma, kar pomeni, da lahko obe strani še vedno "posredujeta", tako da na seznam predlagata "določeno številno vrhunskih svetovnih strokovnjakov". Če arbitri ne bodo vrhunski strokovnjaki, ki so se v preteklosti že potrdili v procesih določanja meja med državami, bo težko pričakovati objektivnost, je opozoril.

Hrvaški predsednik je v izjavi novinarjem tudi znova ocenil, da je arbitražni sporazum "dober korak", saj med drugim določa, da bo arbitražno sodišče mejo med državama določalo na podlagi mednarodnega prava in mednarodnih konvencij. "Načeloma, če se je 80 odstotkov Slovencev izjasnilo, da ne sprejema sporazuma, in če je nekaj podobnega tudi pri nas (na Hrvaškem), potem to pomeni, da je sporazum lahko dober," je ob tem še dodal Mesić.

Novinarji so Mesića danes tudi vprašali, kako tolmači besedo "junction" v angleški različici arbitražnega sporazuma, ki je sporna za večino nasprotnikov sporazuma na Hrvaškem. "To ni pravni izraz, sicer pa sem pravnik. Junction bi pomenil 'spoj proti' in ne 'spoj z'. Če tako gledamo, potem menim, da je v redu za nas (za Hrvaško). Kako pa bo to tolmačilo arbitražno sodišče, bomo pa še videli," je sklenil Mesić.

Sporazum temelji na Rehnovem predlogu

Arbitražni sporazum temelji na predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, ki je od januarja letos šest mesecev Sloveniji in Hrvaški pomagal iskati dogovor o načinu reševanja vprašanja meje, ki bi omogočil napredek Hrvaške v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo.

Ta so namreč konec lanskega leta zastala, ker je Slovenija podala zadržke pri odpiranju oziroma zapiranju poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU, češ da njena soseda v pogajalskih stališčih prejudicira reševanje vprašanja meje, ki je odprto od razglasitve samostojnosti obeh držav.

EU je sprva vztrajala, da je to dvostransko vprašanje, nato pa je Rehn priznal, da je dvostransko vprašanje postalo evropski problem ter se vključil v njegovo reševanje. Najprej je predlagal mediacijo pod vodstvom Nobelovca Marttija Ahtisaarija, nato pa arbitražni tribunal.

Pogajanja pod Rehnovim okriljem so junija letos zastala, sledil je nepričakovani odstop predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja, nato pa sta nova hrvaška premierka Kosorjeva in premier Pahor 11. septembra na podlagi Rehnovega predloga dosegla prebojni politični dogovor.

Ta je po letu dni zastojev omogočil nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU in nato po vroči razpravi v obeh državah privedel do današnjega podpisa arbitražnega sporazuma, ki pa še mora biti ratificiran v obeh parlamentih, v Sloveniji pa bo šel tudi v ustavno presojo.

Prvi sporazum po letu 2001

To je prvi sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško po letu 2001 - sporazumu tedanjih predsednikov vlad Janeza Drnovška in Ivice Račana, s katerim sta državi prvič določili mejo na morju. Sporazum Drnovšek-Račan je bil parafiran, v Sloveniji ga je potrdil tudi odbor DZ za zunanjo politiko, vendar nato ni dobil podpore v saboru in je propadel.