Žbogar za TVS: Sporazum v ustavno presojo zaradi pomislekov v javnosti

Samuel Žbogar (Foto: Bojan Velikonja)

"Mi smo gotovi, da je ta sporazum popolnoma v redu in je v skladu z ustavo. Glede na nekatera mnenja, ki so se pojavila, tudi s strani pomembnih ljudi in bivših ustavnih sodnikov, da nekatere zadeve tu niso ustavno korektne, pa bomo dali sporazum v presojo ustavnemu sodišču," je odločitev vlade, ki jo je danes razkril premier Borut Pahor, pojasnil Žbogar.

Premier Pahor je na današnji nujni seji odbora za zunanjo politiko napovedal, da bo po sredinem podpisu arbitražnega sporazuma "vladi predlagal, da ob sprejemu predloga zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma pošlje ta sporazum na ustavno sodišče," ki naj pred ratifikacijo sporazuma presodi o skladnosti sporazuma z ustavo.

Skupna izjava, ki naj bi jo premiera Slovenije in Hrvaške podpisala v sredo ob arbitražnem sporazumu v Stockholmu, določa, da bosta vladi sporazum v ratifikacijo parlamentoma predložili v 14 dneh po podpisu. Glede pomisleka, da ustavno sodišče v tem času verjetno še ne bo sprejelo odločitve, je minister dejal: "Ne vem, koliko časa bo sodišče o tem odločalo. Verjetno bo obravnavalo prednostno, vsaj mi bi si tako želeli. Vem, da nekaj časa traja, ne traja pa to v nedogled."

Žbogar je sicer v Odmevih ponovil stališče, da ni nobene potrebe, da bi državni zbor o arbitražnem sporazumu odločal drugače kot z navadno večino. "Vsekakor bi si želeli čim večjo podporo v državnem zboru. To je gotovo. Se bo pa ta sporazum ratificiral v skladu s 86. členom ustave, kjer je za ratifikacijo takšnega sporazuma potrebna navadna večina," je dejal in ocenil, da pri sporazumu ne gre za predajo suverenosti.

Kot je še razkril, vlada že razmišlja o tem, koga predlagati za svojega člana arbitražnega sodišča. Razmišljamo o imenih, imamo neke ideje, je dejal. Eden od skupno petih sodnikov bo namreč imenovan neposredno s strani Slovenije. Kot je dejal minister, sicer ni nujno, da je to Slovenec, bilo pa bi dobro, da je s Slovenijo povezan.

Žbogar se sicer ne strinja, da bi bila celovitost Piranskega zaliva za Slovenijo s sprejetjem arbitražnega sporazuma izgubljena. "Če verjamemo, da smo 25. junija 1991 kontrolirali celoten Piranski zaliv, če verjamemo, da smo imeli pravico dostopa do odprtega morja, potem se ne smemo bati sodišča," je poudaril. "Če ne bi verjeli, da bomo dobili to, za kar že 18 let pravimo, da smo imeli in da nam pripada," vlada v to ne bi šla, je še dodal.

"Status quo je, mislim da, nesprejemljiv. Hrvaška je vendarle uspela v teh letih spreminjati status quo ... v našo škodo," je ob tem nadaljeval in poudaril: "In kar smo mi dosegli s tem sporazumom je tudi to, da se vračamo na stanje 25. junija 1991."

Glede možnosti, da bi bil na napovedanem referendumu arbitražni sporazum zavrnjen, je minister najprej poudaril, da vlada verjame, da bo referendum uspel, če pa slučajno ne bi, bi sporazum pač ne stopil v veljavo. "Če se ljudstvo odloči, nihče na tem svetu oziroma v Evropi ne more ničesar očitati ... To je volja ljudstva in se bo spoštovala," je še dejal in s tem zavrnil pomisleke o morebitni mednarodni škodi, ki bi jo to prineslo Sloveniji.