Borut Pahor: Arbitražni sporazum bom podpisal z mirno roko in mirno vestjo

Premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar sta včeraj na odboru za zunanjo politiko poslancem skušala pojasniti še zadnje nejasnosti glede arbitražnega sporazuma. (Foto: Jaka Adamič)

»Podpisali bomo dober, za Slovenijo zelo ugoden sporazum. Mislim, da dolgo, morda desetletja, ne bo priložnosti, da bi uspeli doseči in izpogajati tak sporazum. Zato ga bom podpisal z mirno roko in mirno vestjo,« je dejal Pahor, ki je na zunanjepolitičnem odboru poslancem skušal pojasniti še zadnje nejasnosti glede sporazuma, ki so ga včeraj poslanci vendarle dobili na klop. Vendar opozicija še naprej vztraja, da je sporazum za Slovenijo slab in v korist Hrvaške, zato so predstavniki SLS, SDS in SNS sejo pred glasovanjem o zadnji različici osnutka sporazuma protestno zapustili, predlog sporazuma pa je podprlo deset koalicijskih poslancev.

Na seji zunanjepolitičnega odbora, ki se je zavlekla v pozne večerne ure, je Pahor napovedal, da bo Slovenija v odgovor na hrvaško enostransko izjavo o prejudiciranju sprejela svojo izjavo, pred ratifikacijo pa bo arbitražni sporazum poslal v presojo ustavnemu sodišču.

Hrvaška v svoji enostranski izjavi poudarja, da ničesar v arbitražnem sporazumu ni mogoče razumeti kot privolitev Hrvaške v zahtevo Slovenije po njenem teritorialnem stiku z odprtim morjem. V enostranski izjavi, ki jo je včeraj pripravila slovenska vlada, pa ta poudarja, da je hrvaška izjava nesprejemljiva, da nima učinka na vsebino arbitražnega sporazuma in da ne vpliva na nadaljnje postopke, je dejal Pahor. 

Janša: Treba se je ustaviti

Kljub Pahorjevim poskusom, da bi pred današnjim »dnevom D« opozicijo vendarle prepričal o podpori sporazumu – med sejo OZP se je na parlamentarnih hodnikih na štiri oči pogovarjal z Janezom Janšo – mu to ni uspelo. »Premier Pahor bo podpisal sporazum, ki ga Slovenija na koncu ne bo ratificirala,« je opozoril Janša. Za ratifikacijo arbitražnega sporazuma je potrebna dvotretjinska in ne le navadna večina, na kar opozarja bivši predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj, je dejal prvak SDS in koalicijo pozval: »Treba se je ustaviti na tej točki, ker bo škoda manjša.« Ne ta ne kakšna druga sestava parlamenta po njegovem prepričanju ne bosta zbrali dvotretjinske podpore za ratifikacijo vstopa Hrvaške v EU, dokler ne bo znano, kako je rešeno vprašanje meje.
»Koalicija se je odločila, da bo šla v ta projekt sama, za to nosi polno odgovornost, ki s ponavljanjem seje zunanjepolitičnega odbora ni nič manjša,« je včeraj dejal Janša.

V osnutku arbitražnega sporazuma ni več časovnice za odločitev arbitražnega sodišča. To pomeni, da bodo postopki arbitraže stekli šele, ko bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU, kar je včeraj na odboru potrdil tudi Pahor. Janša pa je opozoril, da to pomeni, da se bo arbitraža začela, ko bo Hrvaška de facto – ne pa še de iure – že članica Unije. Pahor je sicer zatrdil, da časovnica ni bistveni del sporazuma in da Slovenije pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe v ničemer ne omejuje, zato ga bo lahko ratificirala kadarkoli. A je Janša prepričan, da vlada državni zbor s tem po nepotrebnem izpostavlja pritiskom: dlje ko DZ ne bo odločal o ratifikaciji vstopa Hrvaške v EU, večji bo pritisk EU. Po prepričanju premierja pa bo morala slovenska politika, če meja še ne bo določena, odgovoriti na vprašanje, ali je v interesu Slovenije, da je Hrvaška v EU ali ne.

V hrvaškem saboru pa so v ponedeljek odpravo časovnice v osnutku arbitražnega sporazuma razglasili za svojo pomembno zmago. Andrija Hebrang iz HDZ je namreč poudaril: »Velik uspeh hrvaške diplomacije je, da smo mejni spor ločili od pogajanj za vstop v EU. Dokaz za to je, da se bo arbitraža začela šele po podpisu pristopne pogodbe z EU.« Hrvaški poslanci so v razpravi o osnutku arbitražnega sporazuma izrekli številne pomisleke, češ da bodo arbitri bolj naklonjeni Sloveniji, ki je že članica EU, kot Hrvaški. A jih je tudi Kosorjeva spomnila, da se bo arbitraža začela šele, ko bo Hrvaška de facto že članica EU. »Ne verjamem, da lahko kdor koli v tej dvorani ali v hrvaški javnosti sumi, da bi bili v trenutku, ko začnejo teči procesni roki, ti sodniki, arbitri, ki so v svetu znani po svojem znanju in strokovnosti, bolj naklonjeni Sloveniji kot Hrvaški. To je preprosto absurdno,« je dejala hrvaška premierka.

Nad arbitražni sporazum z dvema referendumoma

Pred sejo odbora za zunanjo politiko so se včeraj sestali prvaki opozicijskih SDS, SLS in SNS Janez Janša, Radovan Žerjav in Zmago Jelinčič ter se dogovorili, da bodo vse sile usmerili v to, da ustavijo »za Slovenijo škodljiv arbitražni sporazum«. Čeprav so predvsem v SLS pred tem vse glasneje omenjali možnost interpelacije zunanjega ministra Samuela Žbogarja in premierja Boruta Pahorja, pa ta očitno za zdaj ni več v igri. Kot je po sestanku ocenil Janša, namreč ob napovedi predsednika vlade, da bo sam odstopil, če bo na referendumu sporazum zavrnjen, interpelacija ni smiselna. »Pričakujemo, da bo premier držal besedo, če je ne bo, pa pride v poštev možnost interpelacije,« je dejal.

Žerjav pa je napovedal, da se obetata dva referenduma – naknadni zakonodajni in posvetovalni – ki naj bi bila hkrati, SLS pa ima po njegovih trditvah že zagotovilo 30 opozicijskih poslancev, da ju bodo podprli. Na naknadnem zakonodajnem referendumu naj bi državljane vprašali, ali podpirajo arbitražni sporazum ali ne, SLS pa bo na posvetovalnem referendumu predlagala še dodatno vprašanje – ali so za to, da Hrvaška vstopi v EU, da se pred tem umakne z zasedenih slovenskih ozemelj in morja ter da Slovenija ohrani teritorialni stik z mednarodnimi vodami.

Predsednik SLS pravi, da bodo interpelacijo najverjetneje vložili po referendumu, in sicer proti premierju Borutu Pahorju, ne proti zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, kot so sprva napovedovali. »Več kot očitno je, da pobudo pri arbitražnem sporazumu prevzema predsednik vlade,« je pojasnil Žerjav.

Premierja optimistična, da bo sporazum ratificiran že do decembra

Člani zunanjepolitičnega odbora so včeraj na seji dobili osnutek arbitražnega sporazuma v angleškem jeziku in njegov slovenski prevod. Osnutek sporazuma v 3. členu določa, da je naloga arbitražnega sodišča: a) določiti potek meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju; b) stik (junction) Slovenije z odprtim morjem; c) režim za uporabo ustreznih morskih območij. Za določitev poteka meje na kopnem in morju bo arbitražno sodišče upoštevalo »pravila in načela mednarodnega prava«, za določitev stika Slovenije z odprtim morjem pa »mednarodno pravo, pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine«.
Predsednika slovenske in hrvaške vlade naj bi podpisala tudi skupno izjavo, da bosta sporazum v dveh tednih predložila parlamentoma v prepričanju, da bosta državni zbor in sabor sporazum ratificirala do decembra.

Izjava Slovenije

»Republika Slovenija izjavlja, da v skladu z mednarodnim pravom enostranska izjava, podana v zvezi z arbitražnim sporazumom med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, nima učinka na njegovo vsebino in šteje izjavo Republike Hrvaške o neprejudiciranju za nesprejemljivo ter brez kakršnega koli učinka za nadaljnje postopke. Če pa bi arbitražno sodišče odločilo, da bo upoštevalo izjavo Republike Hrvaške, Slovenija izjavlja, da se nič v arbitražnem sporazumu ne razume kot odpoved Slovenije njeni pravici do ozemeljskega stika z odprtim morjem. Republika Slovenija tudi izjavlja, da se arbitražni sporazum razlaga v skladu z običajnim pomenom izrazov v določbah samega sporazuma.«