Največ najboljše kmetijske zemlje "obdelujejo" avtoceste in trgovine

(Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

Toda strokovnjaki opozarjajo, da samo sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih te črne statistike ne bo izboljšala. "Največji greh je v zakonu o prostorskem načrtovanju, ki je sprostil lov na najboljša kmetijska zemljišča. Zato je treba korigirati tudi tega," je prepričan Franc Lobnik iz Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije. Kritičen je predvsem do pretiranih apetitov občin po pozidavi najboljše zemlje, vendar Franc Kangler, predsednik Skupnosti občin Slovenije, to zanika in krivdo za spreminjanje kmetijskih zemljišč v zazidalna pripisuje predvsem gradnji avtocestnega križa. "Ta je porušil vse rekorde. Ne pozabite pa niti Kopačevega zakona (Janez Kopač je nekdanji okoljski minister, op. p.), ki je ukinil dajatev za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča," je žogico vrnil Franc Kangler, župan Maribora, kjer najboljšo kmetijsko zemljo v izdatni meri "obdelujejo" trgovski centri.

Peter Žigante, glavni direktor podjetja Savaprojekt, ki občinam pripravlja prostorske načrte, meni, da bo predlagana novela zakona o kmetijskih zemljiščih nekaterim manjšim, nižinskim občinam domala onemogoča nadaljnji razvoj. Žigante, tako kot Lobnik, poudarja, da je osnovni greh za to, da je kapital zadnja leta napadel kmetijska zemljišča, veljavni zakon o prostorskem načrtovanju, zato bi bilo po njegovem mnenju treba v ta zakon vnesti vse možne zaščitne ukrepe za kmetijska zemljišča. "To je treba rešiti sistemsko, ne sektorsko, zato se ne strinjam, da poskuša zakon o kmetijskih zemljiščih nekako urejati prostor. To ni dobro, imeli bomo strašno zmedo," ocenjuje Žigante.

Še bolj so do predlaganih sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih kritični v Društvu krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS), saj menijo, da ne temelji na resničnih, verodostojnih in metodološko skladno pripravljenih podatkih. "Dejstvo je, da se v Sloveniji obseg kmetijskih zemljišč zmanjšuje. Vendar na podlagi dosegljivih podatkov spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih ne bodo mogle pomembno vplivati na ta trend, saj je bistveni razlog zmanjševanja kmetijskih zemljišč njihovo zaraščanje z gozdom, kar je posledica opuščanja rabe," med drugim pravijo v DKAS.

Kmetijski minister Milan Pogačnik pripombe, ki so jih izpostavili na javni predstavitvi mnenj, še lahko upošteva, saj je predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih v medresorskem usklajevanju. Poleg tega je vlado prehitela skupina poslancev SDS, ki je v parlamentarni postopek pred kratkim vložila svoj predlog zakona, zato mu bo moral državni zbor pri obravnavi dati prednost pred vladnim.

S kmetijskimi zemljišči je "štala"

Marjetka Uhan, nekdanja poslanka NSi: "Pri prodaji kmetijskih zemljišč je štala, saj so danes lahek plen raznih vlagateljev, lobijev in tajkunov, ki jih ne kupujejo zato, da bi na njih pridelovali hrano."

Franc Lobnik, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani: "Če bodo šle podnebne spremembe v smeri pomikanja padavin proti severu, bo za preživetje nujen vsak kvadratni meter zemlje. Zato je naša naloga, da striktno varujemo najboljša kmetijska zemljišča in da brez dovoljenja kmetijskega ministrstva ni spremembe njihove namembnosti."

Breda Pečan, poslanka SD: "Kmetijska zemljišča morajo biti obdelana in nam morajo v čim večji meri zagotavljati samooskrbo, čeprav 100-odstotne samooskrbe ne bomo nikoli imeli, razen pri mleku in vinu. Zlasti pri vinu imamo zelo dobro samooskrbo, saj daleč presežemo tisto, kar v resnici potrebujemo."