Gospodarska zbornica: Dvig plač bi povzročil propad številnih dejavnosti

Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve: »Zvišanje minimalne plače bo omogočilo ustvarjanje zahtevnejših delovnih mest. Zaradi tega bo več brezposelnih, a jasno je, da s politiko revnih delavcev ne moremo nadaljevati. To bi bilo socialno neodgovorno.« (Foto: Matej Povše)

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki je bila organizator posveta, je izračunala, da se je obseg poslovanja podjetij letos zmanjšal za od 20 do 25 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa iz lanskih 35.000 na 30.000 evrov ali za 15 odstotkov. Za zvišanje dodane vrednosti na lansko raven bi po oceni GZS morala podjetja odpustiti kar 74.000 zaposlenih oziroma približno toliko, kot jih je zdaj vključenih v protikrizna ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.

V sedanjih razmerah, ko dosega več kot četrtina zaposlenih manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti, je po ocenah generalnega direktorja GZS Sama Hribarja Miliča nemogoče sprejeti zahteve sindikatov po zvišanju minimalne plače s sedanjih 459 evrov na 600 evrov neto. "Ker je minimalna plača mati plačne politike, bi se plače neizbežno dvignile tudi vsem drugim zaposlenim, saj bi v nasprotnem primeru novo minimalno plačo prejemalo okoli 174.000 delavcev ali več kot tretjina vseh zaposlenih v zasebnem sektorju," je dejal Hribar Milič.

V primeru desetodstotnega povečanja plač po kolektivnih pogodbah bi se celotna masa plač povečala za 925 milijonov evrov, kar bi po oceni GZS zahtevalo znižanje števila zaposlenih za 56.000. Ob 20-odstotnem zvišanju plač in povečanju mase plač za 1,8 milijarde evrov bi bilo ob delo 98.000 zaposlenih, medtem ko bi dvig plač za 40 odstotkov (sindikati zahtevajo povečanje minimalne plače za 42 odstotkov) pomenil izgubo več kot 170.000 delovnih mest.

Zvišanje mase plač bi, kot opozarja GZS, povzročila tudi strahovito poslabšanje že zdaj načete stroškovne konkurenčnosti Slovenije. Delež stroškov dela v strukturi dodane vrednosti bi se ob samo desetodstotnem povečanju mase plač z lanskih 60 odstotkov zvišal na 78 odstotkov, od tega v industriji na 81, v gradbeništvu na 85 ter v turizmu in gostinstvu na 91 odstotkov. Pri tem na GZS opozarjajo, da po teoriji več kot 80 odstotkov deleža stroškov dela pomeni najverjetnejši propad podjetja oziroma dejavnosti.

V GZS ocenjujejo, da bi za dvig plač na evropsko raven potrebovali dvakrat višjo dodano vrednost, to pa bi lahko zagotovili le z naložbami v tehnologije in bolj izobražene kadre. Kratkoročno pa predlagajo znižanje socialnih prispevkov zaposlenih na 16,5 odstotka (skupni prispevki delodajalcev in zaposlenih bi se tako znižali z 38 na 33 odstotkov), s čimer bi se po njihovi oceni neto plače avtomatično zvišale za sedem odstotkov. Minister Ivan Svetlik meni, da bi lahko pot iz krize temeljila na novem socialnem dogovoru. V razpravi o njem bi morali, kot pravi, opredeliti višino in sestavo minimalne plače, pregledati odprta vprašanja o fleksibilnosti in varnosti različnih oblik dela, vprašanja o stroških dela in morebitnih davčnih sprememb ter doseči konsenz o dolgoročnih strukturnih reformah. Pri tem je opozoril, da mora država zagotoviti ustrezno okolje, gospodarstveniki pa konkretne podjetniške ideje.

Slovenske plače so močno obremenjene

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) opozarja, da je v Sloveniji obremenitev plač z davki in prispevki višja kot v večini primerljivih držav. Po njihovih izračunih znaša pri 1000 evrih neto plače skupni strošek plače delodajalca v Sloveniji 1763 evrov, kar je za skoraj 13 odstotkov več kot v Avstriji, za osem odstotkov več kot v Nemčiji in za šest odstotkov manj kot v Franciji. Pri neto plači v znesku 3000 evrov pa je skupni strošek plače v Sloveniji višji od vseh treh omenjenih držav, v primerjavi s Francijo za kar 20 odstotkov. Stroški za višje plače so po oceni ZDS tako visoki tudi zato, ker v Sloveniji dohodki, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost, v nasprotju z drugimi državami niso limitirani.