Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija

Slovenski vojaki niti danes še ne bodo prileteli iz Afganistana

Vrnitev 11. kontingenta včeraj znova preložili - Zaplet spodbudil sprejemanje strategije o sodelovanju v mednarodnih operacijah

Ljubljana - 62 slovenskih vojakov, ki naj bi se po napovedih generalštaba Slovenske vojske danes vendarle vrnili iz Afganistana, je včeraj v oporišču v Heratu zaman čakalo na letalo ameriške vojske, s katerim naj bi danes pristali v Mariboru. Z razlogi, zakaj letala ni bilo, na generalštabu SV včeraj niso bili seznanjeni. 11. kontingent Slovenske vojske pa tako po končani misiji na najbolj kriznem žarišču v svetu, kjer se varnostne razmere pred drugim krogom predsedniških volitev vse bolj zaostrujejo, že skoraj 14 dni čaka na vrnitev v domovino.

Strategijo o sodelovanju Slovenije v mednarodnih operacijah naj bi vlada sprejemala v četrtek. 

 

Čeprav so vrnitev slovenskih vojakov preložili že trikrat, pa v SV še vedno računajo na ponudbo ameriške vojske, da bi jih z njenim letalom brezplačno pripeljali v Slovenijo. Tako naj bi po zadnjih zagotovilih danes okoli poldneva letalo s slovenskimi vojaki na krovu vendarle odletelo iz Herata, z vmesnim pristankom naj bi proti jutru nadaljevali pot v Slovenijo, in če bo šlo vse po načrtu, naj bi v torek dopoldne pristali v Sloveniji, nam je dejal tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez. Če bodo tudi danes zaman čakali na letalo, pa bo morala Slovenija razmišljati o drugih alternativah, kako vojake vrniti v Slovenijo.

Strategija v četrtek v vladi

Dejstvo, da po končani operaciji v Afganistanu slovenskim vojakom ni bil omogočen takojšen umik, je minule dni v Sloveniji sprožilo veliko kritik in negodovanja. Obenem pa je ta zaplet še dodatno izpostavil, da Slovenija še vedno nima izdelane strategije sodelovanja vojakov, policistov in civilnih strokovnjakov v mednarodnih misijah. Vlada je strategijo o sodelovanju Slovenije v mednarodnih operacijah napovedovala že v začetku leta. Pred več kot tednom dni pa naj bi jo po naših informacijah potrdil Strateški svet za nacionalno varnost, in če se te dni ne bo zataknilo na ravni koalicijskih dogovarjanj, naj bi jo vlada sprejemala v četrtek.

Poleg omenjenega zapleta z vračanjem kontingenta Slovenske vojske iz Afganistana naj bi po nekaterih ocenah sprejemanje strategije pospešila tudi napovedana razprava na parlamentarnih odborih za obrambo in zunanjo politiko. Razpravo je zahteval Franco Juri (Zares), ki je opozoril, da je potreben premislek tako o sodelovanju slovenskih vojakov v operaciji Isaf kot tudi o tem, kaj se dogaja v Afganistanu - ali je to še mirovna misija ali pa že sodelujemo v pravi vojni. Slovenski vojaki v Afganistanu ne sodelujejo v vojaških spopadih, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič pa je pred kratkim omenila možnost, da bi te omejitve odpravili. To pa bi pomenilo, da bi slovenski inštruktorji lahko sodelovali v spopadih, opozarja koalicijski poslanec.

Koalicija je razpravo na skupni seji obeh odborov preložila, a kot poudarja predsednik odbora za obrambo Jožef Jerovšek (SDS), bo, če bo koalicija odlašala in razpravo poskušala prelagati še naprej, sam sklical sejo odbora na to temo. Nujen ni le premislek o načinih sodelovanja slovenskih vojakov v Afganistanu, ampak premislek o sodelovanju Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah na splošno, opozarja Jerovšek. Vlada pa bi morala pri pripravi strategije sama priti po premislek v parlament, ne pa, da jo morajo k temu pozivati poslanci, je kritičen Jerovšek.

Brezglavo pošiljanje vojakov

Pričakovanje, da bo obljubljena strategija sodelovanja Slovenije v mednarodnih operacijah končno zagledala luč sveta in ponudila rešitve, je že pred časom izrazil tudi predsednik države Danilo Türk, ki je opozoril, da Slovenija že desetletje le zaradi številke in pričakovanj drugih brezglavo pošilja vojake na misije. "Ne gre za odločitev sodelovati ali ne sodelovati. Gre za odločitve, kje, v kakšnem obsegu, s kakšnimi silami in sredstvi bi najbolje uresničevali slovenske nacionalne interese in najučinkoviteje prispevali k mednarodnim mirovnim prizadevanjem," je poudaril predsednik.

Po nekaterih napovedih naj bi strategija sledila doktrini EU, ki gre v smeri krepitve civilnih misij na kriznih žariščih. Medtem ko so težnje ZDA po povečanju števila vojakov v mednarodnih silah Isaf vse jasnejše, se napotitvi dodatnih vojakov v Afganistan otepajo skoraj vse članice EU. Tudi Slovenija za zdaj števila vojakov v Afganistanu ne namerava spreminjati. A števila vojakov v Afganistanu, kot poudarja obrambna ministrica Ljubica Jelušič, hkrati ne namerava zmanjšati, bi pa morala Slovenija narediti kakovosten premik, in sicer tako da bi slovenska vojska tam oblikovala svojo skupino inštruktorjev. Ministrica je tudi prepričana, da bi moralo biti v Afganistanu več civilnih strokovnjakov in civilnih projektov pa tudi bistveno več inštruktorjev, ki bi urili afganistansko vojsko, ter policistov, ki bi urili afganistansko policijo.

V Afganistan tudi dva policista?

Vse glasnejša so razmišljanja, da bi - predvsem zaradi pritiskov Evropske unije - Slovenija v Afganistan poslala svoje policiste. Evropska unija naj bi tam okrepila svojo policijsko misijo, ki zdaj šteje 270 pripadnikov. Po besedah švedskega zunanjega ministra Carla Bildta pa bi jih potrebovali več kot 100. "To so okoli štirje policisti na državo članico, kar ne bi smel biti tak problem," ocenjuje zunanji minister predsedujoče države Uniji.

Da so pritiski EU na države članice, naj v Afganistan pošljejo policiste, močni, je potrdila notranja ministrica Katarina Kresal. A po naših informacijah na notranjem ministrstvu temu niso posebno naklonjeni. Pri odločitvi bo ključna ocena varnosti in ogroženosti pripadnikov policijske misije, pomembno pa bo tudi, ali so zagotovljeni vsi logistični pogoji za izvedbo take misije, poudarja Kresalova. Vse to bo pregledala tričlanska delegacija, ki bo v Herat odpotovala konec novembra. Slovenija pa bi, če bo sprejeta taka odločitev, v Afganistan poslala dva policista.

Najboljša rešitev z varnostnega in finančnega vidika

Po prvotnih načrtih naj bi se 11. kontingent Slovenske vojske v domovino vrnil 20. oktobra, a so vrnitev že trikrat preložili. Na ministrstvu za obrambo poudarjajo, da je ponudba ameriške vojske z vojaškim letalom najboljša tako iz varnostnih vidikov (civilnemu letalskemu prevozniku v Afganistanu zaščite ne morejo zagotoviti) kot finančnih razlogov. Za organizacijo in izvedbo prevoza imajo na voljo še dve možnosti: najem civilnega letala prek pogodbe pri Intereuropi, kar bi stalo približno 150.000 evrov (k temu pa je treba dodati še stroške vračanja tovora, ki bi znašali približno 90.000 evrov), ali pa najem slovenskega prevoznika Adria, kar bi stalo približno 125.000 evrov (k temu znesku pa je treba dodati še stroške prevoza tovora).

V Afganistanu poleg 11. kontingenta SV še 83 slovenskih vojakov

V Afganistanu je na operativnih dolžnostih trenutno 83 slovenskih vojakov. Od tega jih je 16 na operaciji, ki se nadaljuje za podporo izvedbe drugega kroga predsedniških volitev, drugi pa delujejo v operacijah ISAF, pojasnjuje tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez. Vojaki, ki so misijo končali, so nastanjeni v bazi v Heratu in med čakanjem na vrnitev v Slovenijo ne opravljajo operativnih nalog. Iz slovenske vojske so sporočili, da so bili o vseh dejavnostih glede vrnitve v Slovenijo obveščeni vsi pripadniki 11. kontingenta, ki po navedbah poveljnika majorja Boštjana Močnika zato niso zaskrbljeni ali preveč nezadovoljni.

Dodaj v: Twitter Pošlji

Prijavite napako v članku

Komentarji
Zadnje objavljeno
Najbolj brano
Najbolj gledano
Najbolj komentirano
Foto.Dnevnik.si

Dnevnik.si