V manifestu zahtevajo najboljše ravnatelje in učitelje

Manca Košir je v imenu civilne pobude Kakšno šolo hočemo? ministru za šolstvo Igorju Lukšiču predala Manifest za odlično javno šolo, v katerem zahtevajo vsem dostopno brezplačno javno šolo, najboljše ravnatelje, ki so pedagoški vodje, in učitelje, ki jim je učenje poslanstvo. (Foto: Matej Povše)

Koširjeva je izrazila pričakovanje, da bo najmanj en njihov predstavnik dejavno sodeloval pri pripravi bele knjige o vzgoji in izobraževanju. Minister Lukšič ji je odgovoril, da so vrata ministrstva vedno odprta. Napovedal je tudi, da bo strokovna skupina pod vodstvom Janeza Kreka belo knjigo pripravila do 1. marca 2011.

Pobudniki so v manifestu še zapisali, da hočejo vsem dostopno brezplačno javno šolo, ki bo podpirala sodelovalno učenje; drugačna izobraževanja učiteljev in prenovo programov zanje ter sprejemni izpit, kjer se bo pogledalo, ali je učitelj zrela, socialno razvita, čustvena in empatična osebnost. Zahtevajo tudi drugačen status učiteljev; vrhunsko izobraževanje; osebnostno rast in srčno vzgojo učencev; podružnične in manjše šole prijaznih oblik; šolo, kjer ocenjevanje ne bo namenjeno selekciji, ampak samoovrednotenju; razbremenitev učnih programov in več časa za izkušenjsko učenje; šolo, ki bo razvila skrbništvo med učenci in mentorstvo med učitelji; avtonomne in raznolike šole in možnost izbire med različnimi programi, ter šolo, kjer otrok vsak dan zadovolji potrebo po gibanju.

Koširjeva meni, da so v tem trenutku največji problem pedagoške fakultete. "Mnogi predavatelji niso kompetentni za vzgajanje vzgojiteljev za 21. stoletje, saj so ljudje preteklosti, naši otroci pa so ljudje prihodnosti," je ocenila. Po njenem mnenju bo zato največji problem uvesti sprejemni izpit za učitelje in spremeniti programe za izobraževanje učiteljev. V odboru za odlično javno šolo, ki je pripravil manifest, so poleg Mance Košir še Barbara Škarja, Primož Škoberne, Viljem Ščuka, Angelca Likovič, Jožica Frigelj, Jasna Tara Martinjak, Meta Komar, Nataša Bučar Draksler, Milan Hosta in Boštjan Resnik.

Manifest je po besedah Lukšiča dobra dopolnitev temeljnega premisleka na področju šolstva pri pripravi nove bele knjige. Zadnja bela knjiga je bila pripravljena leta 1995. Po prepričanju Lukšiča je zato zdaj čas, da ocenimo, kaj smo s to reformo naredili. Po njegovem je "prav, da to ocenimo vsi skupaj, tako tisti, ki smo hodili v šolo, tisti, ki se ukvarjajo s šolo na strokovni način, in tisti, ki v šolo še hodijo. To je naloga tako stroke kot civilne družbe, tako politike kot tistih, ki s politiko nočejo imeti nič." Dejal je, da so zahteve v manifestu toliko konkretne, da se jih da zajeti v zakonodajo in jih tudi uresničiti. Po njegovem mnenju so tudi vse dovolj preprosto izvedljive. Opozoril je, da s spremembami ne gre hiteti.

Nekdanji minister za šolstvo Milan Zver vsebine manifesta podrobno ne pozna, vendar pa pobudo pozdravlja. Dejal je, da so predlogi civilne družbe vedno dobrodošli. Vendar pa ta pobuda po njegovih besedah ni edina; če si želimo ustvariti širok pogled na zahteve za razvoj šolstva, je zato po njegovem prepričanju treba pozornost posvetiti tudi drugim predlogom. Zver loči levo- in desnosredinsko usmerjene poglede na razvoj šolstva, tisti levo usmerjeni se tako po njegovem mnenju zavzemajo bolj za javno šolstvo, desno usmerjeni pogledi pa bolj poudarjajo svobodno izbiro in druge oblike izobraževanja.