Janez Janša (Foto: Matej Povše)
Dejanje v sostorilstvu pomeni, da je dvoje ali več oseb skupno storilo kaznivo dejanje tako, da so sodelovali pri izvršitvi, ali tako, da so s kakim drugačnim dejanjem odločilno pripomogli k njegovi izvršitvi. Navedbe v zapisniku zaslišanja pomenijo, da Janša 15. oktobra ni govoril resnice, ko je javno trdil, da mu preiskovalci niso povedali, česa je osumljen. Predsednik SDS nam je včeraj odgovoril, da preiskovalci med vsem zaslišanjem niso znali utemeljiti razlogov za sum. Iz objavljenega dela zapisnika zaslišanja Janeza Janše izhaja še, da je bilo osumljencu v triinpolurnem zaslišanju postavljenih več kot 60 vprašanj.
Kdo je osumljen kot Janšev sostorilec, za zdaj ni znano, je pa Janša minuli teden sam povedal, da mu je na zaslišanju slovenski preiskovalec dejal, da naj bi zahteval podkupnino od Jožeta Zagožna. Zagožen je bil že od leta 2005 v večkratnih stikih z akterji afere Patria - uslužbenci Patrie, Hansom Wolfgangom Riedlom in Walterjem Wolfom. Med dokazi, ki so jih predložili Janši na zaslišanju, sta tudi elektronska pošta Wolfganga Riedla Jožetu Zagožnu z 19. maja 2005 ter memorandum tajnega sestanka pri Zagožnu v službi v HSE 1. septembra 2005. Zagožnova povezava z Janšo sega v začetek slovenskega osamosvajanja, ko sta bila sodelavca na obrambnem ministrstvu, poleg tega pa je Zagožen nekdanji vidni funkcionar Janševe stranke. Med Janševim premierstvom so Zagožna postavili za direktorja Holdinga slovenskih elektrarn, enega najmočnejših gospodarskih subjektov, ter za predsednika nadzornega sveta Gorenja.
Do tri leta zapora
Kazenski zakonik predvideva za dejanje, katerega je osumljen Janša, do tri leta zapora, tudi če je storilec samo terjal nagrado ali pa zgolj sprejel ponudbo, čeprav kasneje korupcija ni bila opravljena s konkretnim izplačilom. Preiskovalci so svoje sume v zapisniku o zaslišanju utemeljili na način, kot se to običajno počne v kazenskih ovadbah, saj so že našteli dokumentacijo, ki je za Janeza Janšo obremenjujoča. Med gradivom je največ zapisnikov sestankov predstavnikov Patrie v Sloveniji in elektronske komunikacije med osumljenci. Vsebina teh dokumentov za zdaj ni bila objavljena, zato ni mogoče ocenjevati, kako trdni so dokazi proti Janši.
Smo pa včeraj govorili z brigadirjem Tonetom Krkovičem, ki je bil navzoč na sestanku pri Jožetu Zagožnu v prostorih HSE leta 2005. Krkovič nam je povedal, da je bil z direktorjem Rotisa (zastopnikom Patrie v Sloveniji) Ivanom Črnkovičem namenjen po zasebnih opravkih, "ta sestanek pa je bil zame zgolj vmesni postanek. Slišal sem vse, kar so govorili, razumel pa sem samo nekaj, saj je pogovor med navzočimi večinoma tekel v nemščini, ki je ne obvladam dovolj dobro. Razen Zagožna tam nisem poznal nikogar, pa tudi predstavil se nisem, sploh pa ne s svojo službeno funkcijo," je povedal brigadir Krkovič. O tem sestanku so preiskovalci Krkoviča sicer že zasliševali, saj je zapisnik sestanka naredil uslužbenec Patrie Reijo Niitynen, kar je kasneje našla finska policija med hišnimi preiskavami.
Čemu sestanki pri Zagožnu
Dodati je treba, da so sestanki uslužbencev Patrie z Jožetom Zagožnom nenavadni. Zagožen takrat namreč ni imel nobene uradne funkcije na obrambnem ministrstvu, je pa bil človek iz vplivnega kroga takrat vladajoče SDS. Tudi takšen vpliv je mogoče iskati v okviru 269. člena kazenskega zakonika, tiste osebe z obrambnega ministrstva, ki bi svoja uradna dejanja pri nakupu oklepnikov patria opravile proti plačilu, pa bi storile kaznivo dejanje jemanja podkupnine po 267. členu KZ. Zagožen v odgovoru na naša vprašanja trdi, da ni nikoli pri nikomer posredoval za to, da je bila izbrana Patria. Poročali smo že, da je ta sestanek Zagožen lani zamolčal preiskovalni komisiji zadeve Patria, zdaj pa vidimo, da je zamolčal tudi svojo elektronsko komunikacijo s sodelavcem Patrie.
Dnevnik.si















































Komentarji