Ni pravnih razlogov, da ministrica Katarina Kresal ne bi upoštevala zahteve preiskovalne komisije

Katarina Kresal (Foto: Jaka Adamič)

Oglas

Ta seznam je po mnenju predsednika preiskovalne komisije Roberta Hrovata (SDS) ključni dokument, ki bo potrdil ali ovrgel sume, da je bilo pri štetju izbrisanih kar koli narobe.

Ker seznama ni dobil, je Hrovat notranjo ministrico javno obtožil oviranja preiskave, Kresalova pa mu je pojasnila, da imen in priimkov uslužbencev poslancem niso poslali zato, ker se podatki lahko zlorabijo za politično obračunavanje na hrbtih uslužbencev. Ti so bili v preteklosti že šikanirani in marsikateremu med njimi so razbili stekla na avtomobilu. Kljub temu je notranje ministrstvo zaprosilo za mnenje vladno zakonodajno službo. Ta ni našla utemeljenih pravnih in tudi ne etičnih razlogov za zavračanje omenjene zahteve.

Po mnenju vladnih pravnikov je zahtevo parlamentarne komisije po izročitvi seznama uradnikov, ki so sodelovali pri izdajanju odločb izbrisanim, mogoče razumeti kot sodelovanje in medsebojno pomoč med vejami oblasti. Poleg tega gre v tej zadevi za že opravljene stvari, kajti medtem so izdali nekaj več kot 8000 odločb, nanje pa čaka še samo deset najteže rešljivih primerov. Vladna služba še ugotavlja, da zahteva parlamentarcev ni v nasprotju z zagotovljenim varstvom tajnosti ali nedotakljivosti človekove zasebnosti v postopku. Če že, potem bi moralo ustavno sodišče presojati 14. člen zakona o parlamentarni preiskavi, na katerega se preiskovalna komisija sklicuje, ker ta izrecno ne izključuje podatkov o uradnikih s seznama. V podobnem sporu je ustavno sodišče pred leti dalo prav nekdanjemu notranjemu ministru Mirku Bandlju, ki ni hotel parlamentu izročiti seznama kriminalistov, ki so bili seznanjeni z dokumenti o urjenju tujih vojakov oziroma policistov.

Enako bo ustavno sodišče moralo presojati tudi v primeru, če bo Kresalova vztrajala pri zavračanju posredovanja zahtevanega seznama. S tem bi namreč nastal kompetenčni spor med organoma različnih vej oblasti, ki ga po mnenju vladne pravne službe lahko uredi le ustavno sodišče. Za katero pot se bodo odločili na notranjem ministrstvu, bo jasno v prihodnjih dneh. Po eni strani bi radi šli na ustavno sodišče, da bi to presodilo utemeljenost zakonskih določb, ki omogočajo, da se parlamentarne preiskave zlorabijo za politično obračunavanje na hrbtih uradnikov, kot v tem primeru. Verjamejo, da bi spor dobili, toda hkrati vedo, da bi odprli občutljivo fronto vlade proti parlamentu. Zato je še najbolj verjetno, da bodo parlamentarno preiskovalno komisijo zaprosili, da v zahtevi, tako kot je običajno v takšnih zadevah, pojasni, kaj bo s seznamom počela. Hrovat se je namreč v zahtevi zgolj skliceval na zakon o parlamentarni preiskavi, brez ene same besede vsebinske obrazložitve.