V finančnih težavah so tako koncesionarji kot zdravstveni domovi

Osnovno zdravstvo Gorenjske (njegov del je tudi ZD Kranj, na fotografiji), ki je tretji največji javni zavod na primarni ravni v Sloveniji, zaposluje 720 ljudi, s pogodbenimi sodelavci pa zagotavljajo tudi helikoptersko nujno pomoč in gorsko reševalno službo. Kljub racionalizacijskim ukrepom bodo letošnje leto prvič v 15 letih končali v rdečih številkah. (Foto: Miran Šubic)

Od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bodo zdravniki zasebniki s koncesijo zahtevali, da jih obvesti o zneskih za njihove storitve, ki bodo na podlagi omenjenega aneksa še izplačani do konca leta. Klančič je pojasnil, da si želijo, da bi aneks dve k letošnjemu splošnemu dogovoru, o katerem bo odločala arbitraža, prinesel celovito rešitev za sedanje težave. Če ne bo druge rešitve, lahko po njegovih besedah poleg širšega protesta pride tudi do vlaganja tožb za povrnitev odvzetih sredstev.

Izredne skupščine se je udeležilo okoli 170 zasebnikov, ki se ob odvzemu sredstev večinoma soočajo z enakimi težavami, le njihova intenzivnost je različna, je povedal Klančič. V severovzhodni Sloveniji so po njegovih opažanjih težave zdravnikov še večje, saj ljudje zaradi slabše socialnoekonomske situacije več zbolevajo in pogosteje potrebujejo zdravniško pomoč. Klančič omenja tudi možnost, da je bila metodologija poračuna, ki jim je odvzel sredstva, v krajih po Sloveniji, različna.

Tudi zdravstveni domovi imajo premalo denarja

"Prvič po 15 letih bomo letošnje leto končali z izgubo," je na srečanju Društva ekonomistov v zdravstvu na Bledu oznanil Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske. Vetrnik je po uvedbi vladnih varčevalnih ukrepov v zdravstvu sprejel tudi varčevalne ukrepe za Osnovno zdravstvo Gorenjske, s katerimi bo privarčeval pol milijona evrov, nekaj denarja bo prihranil še z ukinitvijo izplačevanja stimulacij in z neizplačevanjem delovne uspešnosti, ki so jo zaposleni doslej dobili zaradi opravljanja tržne dejavnosti. "Toda kaže, da vse to ne bo zadostovalo, da bi ostali na pozitivni ničli. Realno bo zdravstvenim domovom letos zmanjkalo 4 odstotke denarja. Če bomo tokrat še nekako zvozili, pa leta 2010 v takih pogojih prav gotovo ne bomo," je prepričan Vetrnik. Zelo kritičen je do zdravstvene politike: "Že nekaj zadnjih let oznanja, da je treba okrepiti osnovno zdravstvo, a delež sredstev zanj vztrajno pada. Od leta 2001 do leta 2008 se je znižal za realno 8,3 odstotka, delež izdatkov za bolnišnice pa se je v istem obdobju povečal za 9,8 odstotka."

Bodo občine spet delile koncesije?

Direktorje zdravstvenih domov po Sloveniji pa ne pestijo samo finančne težave, pač pa tudi dvom, da država misli resno z ohranitvijo in okrepitvijo zdravstvenega doma. Vlasta Zupanič Domanjko, direktorica Zdravstvenega doma Ormož, je "krizna menedžerka" že od leta 2006, ko je prevzela vodilno funkcijo v ZD Ormož: "Takrat je kar 13 od 17 zdravnikov in zobozdravnikov zaprosilo za koncesije. Stabilizirala sem delovne pogoje in leta 2007 so med koncesionarje odšli 'le' trije zobozdravniki in prav toliko zdravnikov. Zaradi gospodarskih razmer pa se še posebno pri nas razmere spet slabšajo." Tudi Jože Veternik je opozoril, da bi izgube zdravstvenih domov občine lahko reševale s podeljevanjem koncesij. Občine kot ustanoviteljice zdravstvenih domov bi morale kriti njihovo izgubo, vendar za to praviloma v proračunu nimajo denarja.

Čeprav se Borut Miklavčič, minister za zdravje, po besedah Veternika, "v enem letu še ni uspel sestati z direktorji zdravstvenih domov", se bodo o podeljevanju koncesij v osnovnem zdravstvu in zdravstvenih domovih pa tudi splošnih bolnišnicah na ministrstvu za zdravje pogovarjali danes na sestanku s predstavniki Združenja občin Slovenije.