Britanski veleposlanik Kusu predal zemljevid posledic segrevanja

Oglas

S predajo zemljevida je bil tako tudi simbolično obeležen začetek britanske kampanje Four Degrees Map, ki si prizadeva za dogovor o omejitvi globalnega segrevanja na največ dve stopinji Celzija v Sloveniji.

Kot je pojasnil Page, zemljevid ponazarja visoko ranljivost vseh svetovnih regij na višje globalne temperature. "V Evropi bi lahko trpeli posledice pomanjkanja vode, sušna obdobja bi postala intenzivnejša, gozdnih požarov pa bi bilo vsako let več. V delih Azije pa dvig morske gladine lahko ogrozi preko 100 milijonov ljudi," je izpostavil.

Brez globalnega dogovora o omejitvi segrevanja na dve stopinji Celzija lahko pričakujemo množične migracije zaradi pomanjkanja sredstev preživljanja, meni Page, ki je prepričan, da sta prihodnost trenutne infrastrukture in dostop do nujnih virov ogrožena. "Vpliv povišanja temperatur lahko zamaja družbeno in gospodarsko stabilnost in vodi v vse bolj protekcionistične odnose med državami. Tehnologijo in priložnost za preprečitev segrevanja za štiri stopinje Celzija imamo," je še poudaril Page in ob tem izpostavil, da moramo začeti zdaj in v Koebenhavnu doseči ambiciozen, pošten in učinkovit globalni dogovor.

Pobuda Velika Britanije je, tako Kus, da se moramo vsi zavedati, da bi bilo povečanje globalne temperature za štiri stopinje Celzija katastrofalno za planet. "Zemljevid sprejemam kot zavezo, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bo tudi Slovenija prispevala v pogajanjih v Koebenhavnu za sprejem učinkovitega, poštenega in ambicioznega podnebnega sporazuma," je pojasnil Kus.

Vlada je danes sprejela stališča Slovenije za pogajanja o podnebnih spremembah za pogajanja v Koebenhavnu. Kot je pojasnil Kus, v stališčih dodaja slovensko stališče, ki še vedno izraža skrb, da bi se ustrezno uspeli dogovoriti tudi za ponore ogljikovega dioksida v gozdovih. "Trenutno so odprta vrata, da bi lahko pogajanja vezana na ponore nadaljevala tudi v Koebenhavnu," je prepričan.

Kus pred podpisom sporazuma razume tudi nekatere države članice znotraj EU, ki menijo, da bi se morali bolj intenzivno pogovarjati tudi o delitvi finančnih obvez tako EU kot vseh razvitih držav sveta. "V sporazumu iz Koebenhavna bi bilo treba doreči, koliko bomo dali za zmanjševanje emisij in za prilagajanje na podnebne spremembe za države v razvoju, saj ti zneski še vedno niso dogovorjeni," je še pojasnil Kus.