Prednostne naloge ministrstva za lokalno samoupravo: Bodoči minister Gjerkeš za manj pokrajin in proti drobljenju občin

Kandidat za novega ministra brez listnice za regionalno samoupravo Henrik Gjerkeš je z navedbo, da k neenakomernemu regionalnemu razvoju prispeva tudi prevelika razdrobljenost občin, ki nimajo sredstev za razvojne projekte, sprožil polemiko med člani odbora, predvsem med župani. (Foto: Luka Cjuha)

»Po naravi sem praktik,« je dejal in pri tem izpostavil svoje sodelovanje z nekaterimi večjimi podjetji (Krka, Gorenje…) in občinami (Ormož, Dobrepolje) pri projektih trajnostnega regionalnega razvoja, predvsem na področju energetike in obnovljivih virov energije. Podrobnosti ni razkril, je pa priznal, da bo moral še marsikaj preučiti, da bo izoblikoval nekatera stališča na področju, ki ga bo vodil.

Kot prioritete bodočega dela na ministrski funkciji je izpostavil črpanje evropskih sredstev, vzpostavitev odličnega sodelovanja z župani ter pripravo predloga pokrajinske zakonodaje. Poudaril je neenakomerno razvitost različnih delov Slovenije in posebej izpostavil Pomurje, ki ne dosega niti 70 odstotkov povprečnega BDP v državi. Ob tem je podprl predlog interventnega zakona za Pomurje, ki naj bi tudi z davčnimi olajšavami pripomogel k odpiranju delovnih mest v Pomurju.

Z navedbo, da k neenakomernemu regionalnemu razvoju prispeva tudi prevelika razdrobljenost občin, ki nimajo sredstev za razvojne projekte, zato nadaljnje drobljenje ni smotrno, je sprožil polemiko med člani odbora, predvsem med župani. Franc Pukšič (SLS) je to navedbo vzel celo kot žalitev majhnih občin, saj je prepričan, da se mnoge razvijajo bistveno bolje, kot bi se pod okriljem večjih občin. Gjerkešu je celo dejal, da upa, da se niti 10 odstotkov njegovih napovedi ne bo uresničilo, če bo postal minister, saj ga v tem primeru skrbi za prihodnost države.

Gjerkeš je dejal tudi, da je Slovenija še vedno močno centralizirana država in da je treba nadaljevati proces decentralizacije, pri čemer je pomembno, da denar sledi nalogam. Pri tem je izpostavil, da se zavzema za ustanovitev manjšega števila večjih pokrajin, pri čemer pa je treba paziti, da ne bo prišlo do regionalnih centralizmov. Prenos pristojnosti z države na pokrajine mora potekati postopoma, sedanje organizacije upravnih enot pa ne bi bilo smiselno spreminjati. Poudaril je še, da se strinja z nekdanjo ministrico Ploštajnerjevo, da mora svoje najprej povedati stroka.

Tudi s tem stališčem je člane odbora nekoliko razdvojil in čeprav sta poslanca SDS Andrej Vizjak in Zvonko Černač pričakovala, da jim bo Gjerkeš zelo jasno povedal, katere manjše pokrajine potem odpadejo, je kandidat za ministra svoje stališče obdržal zase. Vizjak je opozoril Gjerkeša tudi na to, da ne bo imel privilegija 100 dni miru, saj so zadeve na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja pereče in potrebujejo hitre rešitve, poleg tega bo nasledil že utečeno ekipo Ploštajnerjeve, kar je potrdil tudi sam Gjerkeš.

Eno od pomembnejših področij, s katerim se bo srečal Gjerkeš, bo tudi črpanje evropskih sredstev. Napovedal je, da bo skupaj s sodelavci na SVLR preučil, kako nadalje poenostaviti prezapletene postopke in kako izboljšati programe za dostopnost evropskih sredstev. Po njegovem bo treba preučiti tudi že sprejete operativne programe in jih prioritetno prilagoditi nastali gospodarski situaciji.
Gjerkešu, ki je dejal, da ga je povabilo k ministrovanju presenetilo, a se je po tehtnem premisleku odločil, da poskusi, so predvsem poslanci koalicije priznali pogum, da je pripravljen prevzeti tako zahteven resor, a so istočasno izrazili zaskrbljenost glede razlogov za odstop Ploštajnerjeve, saj se bojijo, da ga na SVLR čaka slabo stanje. Kar nekaj vprašanj pa je dobil Gjerkeš tudi o delu svoje predhodnice.

Henrik Gjerkeš bo po uspešni predstavitvi na odboru danes v parlamentu iskal še večinsko podporo poslancev, prisotnih na plenarnem zasedanju.