Matjaž Hanžek o diskriminaciji: Istočasno smo lahko večina in manjšina

Zavedati se moramo, da smo lahko istočasno večina in manjšina, in se tako tudi ravnati, je na mednarodni konferenci o diskriminaciji dejal nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. (Foto: Jaka Gasar)

"Nihče od nas ne živi le z eno identiteto, nihče od nas ni le moški, le Slovenec, le musliman, vedno zdrav ... Vsakdo izmed nas v življenju igra in živi istočasno različne vloge in te različne identitetne dimenzije nas istočasno opredeljujejo kot pripadnike večine ali manjšine," je na mednarodni konferenci o multipli in intersekcijski diskriminaciji v Ljubljani opozoril Hanžek.

Medtem ko kot manjšina pogosto pričakujemo pomoč od družbe, se po njegovih besedah kot večina neredko obnašamo sovražno do manjšine v neki drugi dimenziji. Kot je prepričan, se prepogosto pustimo manipulirati "sovražnim politikom, ki pomanjkanje pozitivnih razvojnih idej kompenzirajo s širjenjem sovraštva do drugih in drugačnih".

"Oblast brez razvojnih vizij" po njegovem mnenju nujno potrebuje tri skupine manjšin, in sicer Rome, brezposelne in invalide. "Rome, ki jih lahko zamenjajo tudi istospolni, Hrvati, muslimani ali kdo drug, potrebuje zato, da lahko na nekoga prenese srd zaradi svoje nesposobnosti in družbene krize. Brezposelne zato, da lahko z njimi grozi zaposlenim, in invalide zato, da se lahko postavlja s svojo dobrosrčnostjo," meni nekdanji varuh človekovih pravic.

Kot je dodal, imamo v Sloveniji nekaj uradov, ki se ukvarjajo s posameznimi manjšinami, "nimamo pa celostnega pogleda na manjšinsko problematiko".

Roman Kuhar z Mirovnega inštituta je navedel, da je diskriminacija "vsaka praksa, ki določenim posameznikom ali skupinam onemogoči uživanje njihovih pravic in svoboščin in jih v primerjavi z drugimi postavlja v slabši položaj in v fizičnem ali simbolnem smislu odrinja na rob družbe".

Po njegovih besedah lahko diskriminacija temelji na osnovi vidnih ali nevidnih znakov, v raziskavi, ki so jo opravili, pa so ugotovili, da sta najpogostejši verbalna diskriminacija in diskriminacija na delovnem mestu.

"Žrtve diskriminacije niso samo tisti, ki so neposredno diskriminirani, pač pa je diskriminacija uničujoča tudi za družbo, v kateri se odvija," je pojasnil Kuhar, sicer tudi profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kot poudarja, nas različnost bogati in ne siromaši.

Današnja mednarodna konferenca poteka v okviru projekta Napredovanje k enakosti - intersekcijski pristop k diskriminaciji, ki ga koordinira Mirovni inštitut, je pojasnila Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta. Multiplo in intersekcijsko diskriminacijo je po njenih besedah težje zaznati, "saj je treba misliti več okoliščin hkrati", prav tako pa je večina pravnih instrumentov naravnana zgolj na posamezno diskriminacijo.

Kot partnerji v projektu sodelujejo še Društvo Informacijski center Legebitra, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Društvo za teorijo in kulturo hendikepa ter Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto.