Barbara Brezigar je premestila Vlasto Nussdorfer na nižje tožilstvo

Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer je prepričana, da jo je generalna državna tožilka Barbara Brezigar diskriminirala. Kljub temu da je bila pred leti za dobo dveh let že premeščena na ljubljansko okrožno tožilstvo, jo je namreč za dobo šest mesecev ponovno premestila, drugi tožilci na vrhovnem državnem tožilstvu pa po drugi strani niso bili še nikoli premeščeni. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Od 12. oktobra dalje morata tako obe tožilki dvakrat na teden hoditi na obravnave na ljubljansko okrožno sodišče, preostale dni pa še vedno delata na pritožbenem oddelku vrhovnega državnega tožilstva, kjer pa so jima obseg zadev, ki jih morata rešiti, ustrezno zmanjšali. Tožilki tako sedaj opravljata delo okrožnih tožilcev, ki pa jih v vlogi višjih tožilk na vrhovnem tožilstvu obenem tudi nadzorujeta.

Zakon o državnem tožilstvu predvideva premestitve tožilcev le takrat, kadar na nekem tožilstvu vladajo izredne razmere; kadar torej to narekujejo okoliščine, v katerih bi bilo sicer ogroženo pravočasno izvajanje funkcij državnega tožilstva, zlasti izredno povečane delovne obremenitve ali odprava večjih zaostankov pri delu. V uradu Brezigarjeve so včeraj pojasnili, da so ljubljanski tožilci "močno obremenjeni z naroki za glavne obravnave in zaslišanja ter opravili v dežurni službi". Na državnem tožilstvu se je, kot so poudarili, namreč v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal pripad zadev, število narokov in tudi aktivnosti v dežurni službi.

V tožilskih vrstah pa so začudeni, da je Brezigarjeva premestila ravno Nussdorferjevo, ki je bila na ljubljansko tožilstvo - tedaj sicer na prošnjo generalne državne tožilke Zdenke Cerar in s soglasjem Nussdorferjeve - premeščena že leta 2003. Tam je ostala dve leti, kar je najdaljše možno obdobje, ki ga v primeru premestitev dopušča zakon o državnem tožilstvu. Nussdorferjeva je prepričana, da s strani Brezigarjeve ni deležna enake obravnave kot ostali tožilci. Bila je namreč prva in do zdaj tudi edina, ki je na ljubljanskem tožilstvu že "oddelala" dve leti, zato bi morali biti po njenem sedaj za premestitev na vrsti drugi tožilci.

V uradu Brezigarjeve pa so včeraj na to odgovorili, da se je na pritožbenem oddelku vrhovnega državnega tožilstva, kjer delata Nussdorferjeva in Krevsova, letos število novih zadev v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo. V naslednjih šestih mesecih bosta obe tožilki - pri tem velja dodati, da na pritožbenem oddelku poleg omenjenih tožilk delajo še štirje tožilci - dvakrat tedensko na glavnih obravnavah zastopali obtožne akte ljubljanskega tožilstva. Če se bo po tem roku izkazalo, da ljubljansko tožilstvo še potrebuje dodatno kadrovsko pomoč, pa jim bodo naslednjih šest mesecev na enak način pomagali drugi tožilci pritožbenega oddelka, so še poudarili na vrhovnem tožilstvu.

V tožilskih krogih je mogoče slišati, da bi bila Vlasta Nussdorfer lahko za Brezigarjevo moteča, saj je bila lani kandidatka za ministrico za notranje zadeve, pred leti pa je bila tudi kandidatka za generalno državno tožilko. Tudi v medijih se Nussdorferjeva bolj pogosto pojavlja kot drugi tožilci, napisala je že več knjig, večinoma nastopa kot predstavnica društva Beli obroč. Ker se je pred leti z imenom in sliko pojavila v kuharski rubriki revije Jana, ji je Brezigarjeva izrekla opomin ter jo opozorila, da tako pojavljanje v medijih ni primerno.

Nussdorferjeva je med drugim prepričana, da po zakonu ne more biti več premeščena, saj je bila že premeščena - in to za maksimalno dobo dveh let. Tako menijo tudi v tožilskih krogih. Ker Brezigarjeva vztraja, da je tožilca v njegovi več desetletij trajajoči službeni karieri mogoče premestiti tudi večkrat, pa bo Nussdorferjeva za pravno mnenje vprašala ministra za pravosodje Aleša Zalarja in Društvo državnih tožilcev.

V uradu Brezigarjeve so včeraj poudarili, da so bili na enak način kot omenjeni tožilki delno in začasno na okrožna tožilstva že premeščeni tudi nekateri višji državni tožilci na zunanjih oddelkih, nekatere od teh premestitev so danes tudi še v veljavi. Nekateri tožilci, ki nočejo biti imenovani, pa opozarjajo, da so premestitve skrajni ukrep, generalna državna tožilka in vodja okrožnega tožilstva pa bi kadrovske težave lahko rešili tudi z drugimi organizacijskimi ukrepi.

Na vrhovnem državnem tožilstvu odgovarjajo, da so premestitve eden od ukrepov za zagotovitev tekočega dela okrožnega državnega tožilstva. Drug ukrep pa je zasedba nezasedenih mest. Pravosodnemu ministrstvu so že konec januarja in nato še v začetku julija letos  predlagali, naj skupno razpiše šest prostih mest za državne tožilce  in tri mesta za pomočnike državnih tožilcev na ljubljanskem tožilstvu. "Po več urgencah je bil razpis poleti objavljen in postopek za zasedbo teh mest sedaj teče," so še pojasnili v uradu Brezigarjeve.