Od proruskega predsednika Čečenije do veleposlanika v Sloveniji

Naši viri pravijo, da se je Slovenija znašla v težkem položaju - težko je verjeti, da bi država Rusiji zavrnila agreman, po drugi strani pa lahko privolitev v prihod Zavgajeva sproži proteste katere od držav ali organizacij za človekove pravice.

69-letni Zavgajev (za veleposlanika so ga imenovali s predsedniškim odlokom, ki so ga že objavili na spletni strani ruskega zunanjega ministrstva) je bil prvi prokremeljski vodja Čečenije, na ta položaj pa se je povzpel po napotitvi ruskih vojakov v Čečenijo leta 1994. Iz Čečenije se je umaknil, potem ko so uporniki leta 1996 zasedli Grozni. Med letoma 1997 in 2004 je bil ruski veleposlanik v Tanzaniji, trenutno pa je generalni direktor ruskega zunanjega ministrstva.

Na naše poizvedovanje, ali je oziroma bo Slovenija Zavgajevu podelila agreman, so nam na slovenskem zunanjem ministrstvu odgovorili le, da pravila glede postopka akreditacije veleposlanikov določa dunajska konvencija in se jih nikoli javno ne komentira. "Če država nekomu ne želi izdati agremana, preprosto ne odgovori na prošnjo, država predlagateljica pa molk seveda razume in predlaga drugega kandidata," so nam odgovorili in dodali, da se v praksi to redko zgodi.

A kljub temu je treba spomniti, da Slovenija za nekatere veleposlanike, ki jih je imenovala, privolitve držav gostiteljic ni dobila. Tako na primer diplomat Robert Kokalj lani ni odpotoval v Moskvo, saj mu Rusija ni dala agremana. Veleposlanik Avguštin Vivod pa je na agreman Argentine moral čakati kar sedem mesecev (običajna praksa je največ tri mesece), dobil pa ga je šele po večkratnem posredovanju slovenske politike.