Katarina Kresal (Foto: Matjaž Rušt/Indirekt)
Ministrica je v govoru opozorila, da gre pri trgovini z ljudmi za kršenje temeljnih človekovih pravic in spodkopavanje človekovega dostojanstva, ki temelji na odvisnosti in podrejenosti, ter da je bila ta oblika suženjstva sprejemljiva dlje časa, kot je sedaj prepovedana. Zato je ob tem pozvala k boju proti temu z vsemi sredstvi.
Slovenija se je v boj proti trgovini z ljudmi vključila tudi sama, podpira pa tudi prizadevanja na vseh ravneh mednarodnega sodelovanja, saj se s problemom ne moremo boriti sami. Svetovna gibanja s svojimi aktivnostmi namreč jasno kažejo, da gre pri trgovini z ljudmi za globalen problem, s katerim se je treba spopasti na enak način - globalno.
Zato je ministrica danes izpostavila, da je ključno regijsko sodelovanje. Vsaka regija ima namreč svoje specifike, tudi regija Jugovzhodne Evrope. Pri tem je kot primer dobre prakse omenila projekt priprave ocene ogroženosti zaradi organizirane kriminalitete (SEE OCTA), ki je bila pod okriljem Brdo procesa pripravljena s sodelovanjem držav Jugovzhodne Evrope.
Pri tem je bila trgovina z ljudmi prepoznana kot ena izmed glavnih groženj za regijo. Kresalova je povedala, da so že na redni letni regionalni konferenci na Brdu soglašali, da se lahko na ta problem odzovejo z vzpostavljanjem skupnih preiskovalnih skupin, zato bo ta pobuda ena od prednostih nalog ministrstva za notranje zadeve v prihodnjem letu, kot samostojen projekt pa bo uvrščena na naslednje srečanje ministrov Brdo procesa.
Slovenija je dejavno vlogo v boju proti trgovini z ljudmi začela igrati v letih 2002 in 2003, ko je oblikovala medresorsko delovno skupino in imenovala nacionalnega koordinatorja. Slovenija je doslej tudi ratificirala vse mednarodne dokumente o tem, nazadnje julija letos Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi.
Slovenija se proti trgovini z ljudmi bori na treh področjih: s preventivnim osveščanjem širše in strokovne javnosti ter najbolj ogroženih ljudi, s pregonom teh hudih kaznivih dejanj ter s pomočjo žrtvam trgovine z ljudmi, ki ju izvajata predvsem nevladni organizaciji Ključ in Slovenska Karitas.
V pregonu kaznivih dejanj, ki so povezana s trgovino z ljudmi, je slovenska policija lani obravnavala 18 primerov, državna tožilstva pa enajst kazenskih ovadb in dve poročili proti skupaj 31 osumljencem. Uvedene so bile preiskave proti sedmim osebam, proti desetim so bile vložene obtožbe in proti štirim izrečene sodbe.
Vodilno vlogo proti trgovini z ljudmi igrata sicer Svet Evrope in ZN, EU pa se je temu problemu resno posvetila šele pred desetletjem. Današnja konferenca v sklopu evropskega dne boja proti trgovini z ljudmi, ki je bil sicer v nedeljo, bo tako pomemben prispevek h krepitvi prizadevanj EU v boju proti tem hudim kaznivim dejanjem.
Dan pred konferenco so sicer Združeni narodi EU opozorili na pomanjkljivosti v boju proti temu zločinu in jo pozvali k okrepljenemu ukrepanju. Urada ZN za droge in kriminal (UNODC) na Dunaju je sporočil, da so oblasti v Evropi seznanjene le z manjšim deležem žrtev trgovine z ljudmi, medtem ko je dejansko število žrtev 30 odstotkov višje, ter opozorili, da oblasti ujamejo le nekaj storilcev teh kaznivih dejanj.
Današnjega srečanja so se udeležili ministri iz držav članic EU, držav iz vzhodne in južne soseščine EU, Južne in Severne Amerike, Azije in Afrike. Pripravilo ga je švedsko ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za migracije s sedežem na Dunaju ter s finančnim prispevkom Evropske komisije.
Dnevnik.si











































Komentarji