Krajani Mirne na Dolenjskem bi prihodnje leto radi samostojno občino

Leta 1981 je KS Mirna dobila priznanje kot najboljša krajevna skupnost v razvojnem in organizacijskem smislu v takratni Jugoslaviji. Na Mirni je bilo več zaposlenih kot samih krajanov. Leta 1993 so Mirnčani še verjeli v razvoj v okviru občine Trebnje, zato so se na takratnem referendumu odločili proti samostojni občini. Nato pa se je razvoj ustavil, pripoveduje Dušan Skerbiš, koordinator odborov pri KS Mirna. (Foto: Dragana Stanković)

Kot poudarja predsednica sveta KS Mirna Barica Kraljevski, na zborih krajanov ne bodo "sadili rožic", ampak želijo krajane seznaniti predvsem z dejanskim stanjem in s predlogi, kaj je mogoče v samostojni občini narediti bolje. KS Mirna sestavlja 22 naselij z 2600 prebivalci. Njihovo število se v zadnjih letih zmanjšuje, zlasti na račun odseljevanja mladih, posledično močno upada tudi število otrok. Mirna ima osnovno šolo, zdravstveno postajo, poskrbljeno je za komunalno opremljenost, poštne storitve, cestno in železniško infrastrukturo, bančne storitve, trgovine. Izpolnjuje tudi pogoje zakona o lokalni samoupravi glede geografskih in zgodovinskih temeljev, kulturne dediščine, gospodarstva.

"Odcepitev od občine Trebnje vidimo kot edino možnost, da se na Mirni nekaj premakne. Potrebno je urediti področja individualnih gradenj, poslovno-industrijske cone, vodovoda, obvoznice in še cel kup manjših zadev," našteva Barica Kraljevski. Po besedah Dušana Skerbiša, koordinatorja strokovnega odbora za ustanovitev nove občine, je na območju njihove KS dvesto gospodinjstev še vedno brez urejene oskrbe z vodo. Ker nimajo prostorskega plana, tudi individualnih gradenj ni. Skerbiš pri tem poudarja, da se Mirna ne osamosvaja zaradi kakršnih koli zamer do sedanje občine, ampak zgolj ker so prepričani, da se bodo kot samostojna občina veliko lažje in bolje razvijali. "Seveda pa moramo imeti jasno vizijo in strategijo, kaj sploh želimo narediti," dodaja. Če se bodo Mirnčani na referendumu izrekli za samostojno občino, mora njihovo odločitev potrditi še državni zbor (DZ), ki pa se lahko po Skerbiševih besedah odloči tudi drugače. "Gre za referendumsko preizkušnjo, katere rezultat ni zavezujoč. Če pa bo 'za' glasovala absolutna večina, potem bo tudi DZ potrdil odločitev Mirnčanov."

Ob tem je še vedno živa ideja o dolgoročnem povezovanju z mladima občinama Šentrupert in Mokronog - Trebelno v skupno občino Mirnska dolina, saj imajo vse tri že zdaj mnoge skupne interese. Prvi skupni projekt, to je izgradnja čistilne naprave Mirnske doline, že poteka. Vendar, kot pravi Skerbiš, "to je tako kot v zakonu, najprej se moraš ločiti, da bi se lahko spet poročil. Poleg tega mora za odločitev o združevanju tudi dozoreti čas".